Recenzije: I Am Legend

21.01.2008 ob 01:03

Le še en film o zombijih.

Zgodba o zadnjem človeku na Zemlji na filmskih platnih ni nova. Že leta 1964 so namreč posneli film The Last Man on Earth, kjer je bil glavni Vincent Price, leta 1971 pa film The Omega Man, kjer je bil glavni Charlton Heston. Potem je bil na vrsti Arnold Schwarzenegger, ki ga je hotel režirati Ridley Scott, a so snemanje zaradi hude prekoračitve proračuna žal končali. Vse do letos, ko je udaril Will Smith in ko je ekranizacija kultnega romana I Am Legend, ki ga je leta 1954 spisal Richard Matheson, dobila že tretjo filmsko verzijo. Žal le verzijo, ki je hotela ujeti trend zombijev. Se pravi verzijo, ki se bori s klišeji in izgubi bitko z veliko boljšimi predstavniki žanra. Recimo z 28 Weeks Later, ali če hočete, z rimejkom filma Dawn of the Dead iz leta 2004. In Will Smith, ki je spet posnel hudo uspešnico in dokazal, da je pravzaprav edini pravi hollywoodski zvezdnik, je Robert Neville. Znanstvenik, ki je preživel napad smrtonosnega virusa in ostal zadnji mož na našem planetu. Poslednji ostanek človeštva, ki mu družbo dela le psička Samanta in ki se mora vsak večer boriti proti krvoločni in divji zombijevski zalegi. Z virusom okuženimi Zemljani, ki mu hočejo na vsak način pregrizniti vrat. In poba je popolnoma sam. Kot Tom Hanks v Brodolomu, le da mu družbo namesto žoge delajo lutke iz videoteke. Ves dan posluša Boba Marleyja, gleda risanko Shrek, lovi jelene in upa, da ga bo nekega dne obiskal še kak Zemljan. Da vendarle ni čisto sam. In da je vse skupaj le zajebana epizoda Zone somraka. Filmu seveda ne moremo očitati slabih posebnih efektov in slabe atmosfere, toda žal mu lahko očitamo klišeje in dejstvo, da le Will Smith ni čisto dovolj za zadetek v polno. Da cel film popolnoma sam neseš na ramenih in da pravzaprav sploh nimaš soigralcev, moraš biti vsaj Jack Nicholson. Če si le Will Smith, namreč potrebuješ vsaj kakega prijatelja. Ali dekle, ki se ne pokaže šele v zadnjih minutah filma.

Ocena: 5/10

 

26 komentarjev na “Recenzije: I Am Legend”

  1. spookymulder spookymulder pravi:

    Eh ja no, pa kakšen trend zombijev, lepo prosim? Zombiji sploh niso fokus tega filma, temveč so zgolj sredstvo za doseganje višjih ciljev, namreč odkrivanje občutkov, obnašanja in razmišljanja glavnega junaka.

    OK, da ne bo spet Iztok tarnal, da s takimi debatami preveč izdajamo vsebino filma naj že sedaj napišem SPOILER ALERT, berite naprej samo, če se ne bojite izvedeti nekaj vsebine filma!!!

    OK, sami ste si kraivi! ;-)

    Torej, prvi problem, s katerim se glavni junak filma sooča, je definitivna osamljenost. Ampak ne tista osamljenost, ko si sam nekj dni, en teden ali en mesec, temveč tista osmaljenost, ko več let ne vidiš človeške duše, tako da se začneš pogovarjati z lutkami, ko gledaš stara poročila na TV-ju, ko znaš besedilo SREKA na pamet, ko se greš prav nerazumsko maščevati (in samožrtvovati), ko ti zombiji odvzamejo še zadnje živo bitje in ko tako pozabiš na socialne stike, da sploh ne veš več, kako se obnašati, ko morda vendarle srečaš človeka iz mesa in kosti. Vse to je bilo v filmu prikazano zelo fascinantno.

    Druga dilema je krivda. Večino sicer neupravičena in nerazumska, ampak definitivno veliko breme in dvom, da morda nismo storili vsega, kar bi lahko. Krivda, ki človeka tako obsede, da živi samo še zato, da bi vse “preprečil” in vrnil v čas, ko ni bilo še nič narobe, kar pa je seveda povsem nemogoče. Obsedenost s krivdo in njenimi derivati je v tem filmu prikazana več kot odlično.

    Tretja dilema pa je vprašanje upanja. Ali lahko upamo na nemogoče? Je tudi ob največjih strahotah sploh še možno upati, da se kaj lahko spremeni in kje sploh še lahko najdemo tisto upanje, ki nam omogoča, da vidimo nek smisel in nadaljujemo? Mora v veri v Boga? V veri v lastne sposobnosti? Vera v usodo? Vera v boljši jutri? Vera v sočloveka? Vsak ima pač neko vero, ki ga žene naprej, vprašanje pa je, kako prav ta vera in to upanje definira in oblikuje naše bistvo ter naša dejanja.

    Peta dilema – kam vodi človeška družba? Odgovor: postali bomo zombiji brez moralnih zadržkov in brez spoštovanja do življenja, vsakdo bo skrbel samo zase, za primerno nagrado se bomo pripravljeni tudi ubiti, glavni motiv pa bosta jeza, sovraštvo in slepa požrešnost. Zveni vsaj malček znano? Yes, it has already started, just open your eyes look around you!!!

    Hja, Jaz, legenda pač niso samo zombiji, Will Smith in posebni efekti, če je le človek pripravljen videti še kaj drugega in to primerjati z svetom okrog nas.

  2. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, tvoje hvalnice so pretirane. Žal je to le še en film o zombijih. Vse ostalo je le dolgočasen dodatek.

  3. spookymulder spookymulder pravi:

    Ne pravim, da je film perfekten ali da gre za najboljši film na to tematiko, vsekakor pa trdim, da gre za več kot običajen “shoot up zombies” film, kot se mi je zazdelo razvidno iz tvoje recenzije. Ampak mislim, da razumem, kam Iztok taco moli, saj si očino pričakoval neke vrste zobijevski razčefuk, kjer bo kar špricalo od krvi, akcije in adrenalina, dobil pa si film, kjer zobmiji zares pokažejo zobe šele na treh četrtinah filma, prej (in potem) pa gre predvsem za dokaj filozofsko razmišljanje zakaj, kako, kaj zdaj in kako naprej … skratka zares sami “dolgočasni dodatki”.

    Ja, OK, morda pa si pričakoval nekaj v stilu 28 tednov pozneje, ki je bil zares odličen film z zombiji, ampak celotna poanta zgodbe in strukture je bila popolnoma drugačna od Jaz, legenda … ampak če človek gleda samo zombije, mu taki “dolgočasni” detajli pač uidejo.

  4. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Ne Spooky, zmotil si se. Pričakoval sem zelo kvaliteten film, kjer bom dobil to, kar praviš, da si dobil ti. Žal pa sem dobil le še en film o zombijih, ki seveda ne dosega veliko boljših filmov o zombijih.

  5. turbofolker turbofolker pravi:

    zdaj si bom dal film dol

  6. Gregor pravi:

    Ne vem no osebno se bi bolj nagibal spookymulder, samo biblični pridih ki sem ga zaznal proti koncu mi je vseskupaj nekako pokvaril, moje upanje ni naklonjeno Bogu oz RKC.

  7. spookymulder spookymulder pravi:

    @Gregor: Ja, biblični pridih je tudi mene zbodel v oči, ker s končno konverzijo tako zelo očitno piha na dušo američanov, vendar sem si to razlagal tudi kot iskanje upanja v nemogoči situaciji – nekateri, tako kot glavni junak, najdejo upanje v veri v lastne sposobnosti in npr. tehnologijo, drugi pa iščejo pot za nadaljevanje v veri v boga, usodo ali kakšno drugo nadnaravno silo, tretji pa še v čem drugem … kaj je prava pot ne bi znal dokončno presoditi, dejstvo pa je, da rabimo nekaj, kar nas žene naprej tudi takrat, ko vse izgleda že izgubljeno.

  8. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, madona no, pa ti si v tem filmu res videl nekaj hudo globokega. Čisto navadna in klišejska popcorn zabava, ti pa najdeš tako globoke in prelomne ideje notri. Mislim, da pretiravaš sto na uro.

    Bi tudi ti rad postal Legenda?

  9. spookymulder spookymulder pravi:

    No, očitno se mi je uspelo v film malce bolj poglobiti in sem znal prebrati tudi bolj subtilne podtone, ki jih v filmu dejansko ne manjka, če je človek le pripravljen na tak način prisluhniti in razumeti film. Seveda pa lahko v filmu vidiš tudi zgolj popcorn zabavo, tako kot sem jaz npr. na tak način razumel Umri pokončno 4, ti si mu pa napel hvalospevov, kot da gre za film leta. Vsak film pač lahko pove človeku to ali ono, ali pa tudi nič, odvisno od človeka do človeka. Jaz sem v prvem komentarju na ta blog naštel nekaj glavnih idej, ki sem jih našel v filmu in mislim, da ne moreš reči, da v filmu niso prisotne in da jih sam sploh nisi opazil, samo očitno ti pač niso povedale toliko kot meni.

  10. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, Die Hard 4 je bil za žanr akcijskega filma popolna poslastica, ob kateri sem res užival. Brez globokih podtonov in s čistim adrenalinom.

    I Am Legend pa se gre globoke podtone in upa, da ga ne bomo kupili le kot še enega filma o zombijih. Prav to pa je seveda slabo, saj je le še en film o zombijih. Potem seveda ne doseže ne enega in ne drugega. Pa še Will Smith ni dovolj dober igralec, da bi lahko popolnoma sam odpilotiral tako zahtevno vlogo.

  11. spookymulder spookymulder pravi:

    Umri pokončno 4 je bil tipična popcorn adrenalinska akcija, ki se ni ozirala na fizikalne zakone in logčno smiselnost ampak je šlo vse samo po receptu bum, bum, tresk, tresk, pok, pok … Akcija minulega leta, ki je dejansko znala nekaj povedati in se ji človek ob ogledu ni smejal zaradi nesmislov, je bila definitivno tretji Bourne.

    Glede jaz, legende pa moram reči, da film, v katerem zares vidiš prvega zombija šele po pol ure, spopad pa se zgodi šele na polovici filma, zares ne more biti le še en film o zombijih. Daj, naštej mi filme o zombijih, ki so zastavljeni na ta način! Razlog, da film za tvoje pojme ni dosegel globokih tonov, pa tiči zgolj v tem, da jih ti nisi videl in razumel. O igralskih kvalitetah Willa Smitha pa raje ne bi, ker se mi to zdi podobno smešno kot tvoje nedavno “ocenjevanje” igralskih sposobnosti Renee Zellweger.

    In nasploh sem bil začuden, da kot tako velik ljubitelj psov nisi filma začutil vsaj na nivoju psičke Samante in njene žalostne usode, oziroma težke odločitve protagonista, da se poslovi še od zadnjega živega bitja v svojem življenju.

  12. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, meni pa je bil Bourne precenjen in preveč resen. Najboljši izmed treh, a vseeno daleč od dobrega filma. Lepo te prosim, bom pa vseeno bolj verjel Bruceu Willisu kot zelenemu Matta Damonu. Pa četudi se pravi, kot praviš, požvižga na vse fizikalne zakone.

    Zdaj mi boš pa rekel, da je Will Smith odličen igralec al kaj? Si ga morda zamenjal z Morganom Freemanom in Denzelom Washingtonom? Will je hudičevo kul igrale, a to ne pomeni, da je dober karakterni igralec. To žal ni in to ti je pokazal v filmu Ali, kjer je izgledal prav smešno.

    Dilema okoli psička še ne pomeni dobrega filma. Žal.

    In Spooky, če si ti v tem filmu videl najboljpi filozofski ter najgloblji film na svetu, potem je s tabo nekaj res hudo narobe.

    Uf, mi paše tale filmski dvoboj :)

  13. turbofolker turbofolker pravi:

    Jaz bi mu dal mal večjo oceno kot ti… ena štirka! :lol:

  14. Marley=) pravi:

    no men je bil film ful vredu…pa tud muska je bla kul not..:) pa da ne bo kdo narobe razumel ni mi bil sam zaradi muske vsec…=)=)

  15. filmoljub pravi:

    Se popolnoma strinjam s Spookyjem, da “I Legend” nikakor ni (še en) film o zombijih, tako kot npr. “28 dni pozneje” (torej prvi del) niti slučajno ni “film o zombijih”. Pa ne le zato, ker v strogo tehničnem smislu to tako ali tako niso zombiji (torej trohneča trupla, od mrtvih vstali), marveč z virusom, ki povzroča slepi bes, okuženi ljudje — temveč tudi zato, ker je poanta čisto drugje. Če kdo v obeh filmih vidi le zombije, potem resnično ne razume sporočilnosti narativne plati filma in pač gleda le premikajoče se sličice.

    Če je poanta “28 dni pozneje” mračni satirični prikaz razčlovečenja in razpada osnovnih civilizacijskih in moralnih vrednot, potem razumem sporočilo filma “Jaz, legenda” v nezmožnosti preživetja osamljenega posameznika in v njegovem žrtvovanju za druge, za višje dobro. Dotika se tudi politično-etičnega vprašanja vtikanja posameznikov in bio-farmakološkoih korporacij v zdravje in življenje ljudi (saj je virus umetno sproduciran, tako kot v “28 dni pozneje”) oz. svari pred “maščevanjem narave” zaradi človekovega vmešavanja v obstoječe naravno ravnovesje.

    Zaradi všečnega in igralsko zrelega Willa Smitha, ki je povsem dorasel tudi taki zahtevnejši vlogi, bi mu osebno dal oceno 7/10.

  16. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Filmoljub, uf, meni pa je bil Will v tem filmu nekako enako neprepričljiv kot v Aliju. Prevelik zalogaj za takšnega igralca, ki je resda faca, a bi za tako vlogo potreboval več talenta.

  17. samohodec pravi:

    filmoljub: se zelo strinjam s tvojim komentarjem, ampak moje videnje zgodbe gre še dlje od možnosti preživetja posameznika za skupno dobro (kar je v ednini v resnici(čnosti) (ali pač iluziji;) nemogoče). Če pa vzameš film le kot slikovni prikaz notranjega boja, torej zombijev, ki jih premetavamo v glavi, iskanja neke “večne” ljubezni, na koncu pa itak vedno ostane le samota, je film res le gledanje slik.
    in samo življenje je po tvojem kaj drugega?
    razen tega, da namesto plačanega bolščanja v platno, v našem življenju obstaja še kulisa pred filmskim platnom, kjer je karto za film potrebno kupiti in poprej denar zanjo tudi nekako dobiti-ergo: se prodati za neko ceno.

    pred časom sem prijatelju izjavila, da je naše življenje le bitka za denar in sex. na žalost me po letu dni poskusa neškodljivega življenja vsa elita ni uspela prepričati v nasprotno. se pa bojim, da bom do stripoloma še bolj razočarana in bo tovrstna prostitucija udarila na vseh koncih :P .

    kar vliva strah v kosti, je dejstvo, da je tako denar, kot sex mogoče vkalupiti tudi v kontekst “dobrega” in pod to krinko se zna skriti tudi veliko tistih, ki tja nikakor ne pašejo, pa če jih še tako obračam.
    ni v mojem načinu delovanja jim to povedat, ker je najbrž najlaže, da do spozanj pridejo sami, v svojem ego-potovanju, pa tega žal niso sposobni uvideti-vsaj ne dovolj hitro, da bi včasih s svojimi pojavami ne bili že prav piskajoče moteči.
    …pa se tako zemlja vrti le malce počasneje, kot bi se, če bi vsak stal v svoji vrsti in počakal na lift. :)
    ma so tudi tile naši komentarji le posledica prebranega šunda, tako da niti filmov, niti kritik, kaj šele komentarjev sploh ne gre jemati resno.
    in če je naše življenje takisto en sam film, zakaj za vraga ga jemljemo tako resno, da je čas le za lepo ženo, dober avto in lepo penzijo?
    al je to to?
    … potem je morda res bolje ostati med zombiji ;)

  18. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Samohodec, joj koliko globine ste videli v tem praznem filmu, ki je le še en blockbuster iz Hollywooda.

  19. samohodec pravi:

    Dragi iztokgartner, včasih me v mojih samotnih pohodih kdo zapelje in začnem razmišljati tudi prek tipkovnice. In potem je res hitro preveč. :)

    Ampak če jaz v blockbusterju vidim dobro zgodbo, potem najbrž tudi kdo v kakšni odlični zgodbi vidi blockbuster. Več publike pa imajo ponavadi blockbusterji.
    No, lahko se pa gremo tudi ljubitelje evropske produkcije in zganjamo filmske festivale nizkoproračunskih filmov. Kar se mene tiče, bi pri nas v naši vasi z veseljem pogledala ciklus Kieslowskega ali retrospektivo skandinavske produkcije.

  20. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Samohodec, ni panike, povedal sem le to, da v I Am legend po nepotrebnem iščete globino, saj je nima in gre le še za en klišejski film o zombijih. Moje mnenje pač.
    Glede Kieslowskega, Tri barve so dobra, pa vendar malce precenjena zadeva, veliko boljši je Kratki film o ubijanju, Veronika pa je dolgočasna in artistično napihnjena.
    Glede Skandinavcev, moja scena je Bergman. Brez konkurence.
    In ja, obstajajo tudi filmi, ki jim ne nese dlje od tipkovnice. Žal.

  21. samohodec pravi:

    moj izbor bi bil zrcalen tvojemu :)
    vse, razen Bergmana, ki je sicer za videt, ampak že predolgo precenjen (osebno preferiram barvitost in produkcijo po Bergmanu;). Veronika pa v svojem dvojnem svetu rula do smrti:)

  22. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Samohodec, vsi Bergmanovi filmi niso enako dobri. To je dejstvo. Toda tisti, ki so, so prekleto dobri in popolni. Meni je najmočnejši Deviški izvir.
    Veronika je isto sranje kot Sliding Door. Nič posebnega. Kvazi art pač.

  23. Recenzije: Casino Jack, Monsters, Never Let Me Go, The Company Men « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] za obsedeno stanje. Še en District 9 torej, če pavšaliziramo. Le da narejen v maniri filmov I Am Legend, The Road in The Book Of Eli, pa tudi malo The Mista je zraven, če še bolj osvežim spomin in [...]

  24. Iztok Gartner » Recenzije: The Road pravi:

    [...] za mukotrpno življenje v svetu, kjer je res bolje biti mrtev. Če ste videli tematsko podobni I Am Legend, potem veste, kako veliko boljši in učinkovitejši je The Road. Resnično pravi “cestni [...]

  25. David pravi:

    Mene pa jezi v tem filmu nekaj drugega. Kar me je jezilo že pri marsikaterem filmu. Namreč čisto so mimo usekali. Knjiga je napisana čisto drugače in mi je bila svetovna. Ko sem videl tale film, sem bil navdušen, sem pač norc na zombije. Ampak ko sem zvedel, da obstaja knjiga in ko sem jo prebral, sem bil pa razočaran. Koliko izjemnih knjig je in potem gledaš filme. Isti primer je bil Metulj, Parfum, Harry Potter,… žalost od filmov. Res bi lahko vložili več energije v njih, pa posneli magari serijo ali več delov kot so jo pri Gospodarju prstanov (knjige sicer nisem prebral, ker me kar malce mine že če jo samo pogledam).

  26. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Metulj žalost od filma? Ti to resno? Uf, zame pa eden najboljših filmov vseh časov. Resda nisem bral knjige, ampak vseeno, Hoffman in McQueen, jaoo, stari moj, ne ga srat. Parfum isto, enkaten film, eden top filmov tistega leta. Potter pa parkrat povprečen, parkarat okej, pakrat slab, parkrat zelo dober.
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2008/05/05/recenzije-papillon-1973/
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2012/08/21/recenzije-16/
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/08/01/recenzije-harry-potter-vsi-filmi/
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2010/11/28/recenzija-harry-potter-and-the-deathly-hallows-part-1/
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2011/08/18/recenzija-harry-potter-and-the-deathly-hallows-part-2/

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !