IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NA GLAS

zda 1982, grozljivka, režija: Steve Miner, igrajo: Dana Kimmell, Paul Kratka, Larry Zerner, Richard Brooker

Zelo slabo nadaljevanje dveh zelo dobrih predhodnikov, kjer si Jason Voorhees končno nadane svojo znameniti hokejsko masko.

To, kar je bilo v prvih dveh filmih dobro, je sedaj slabo. To, kar nas je prej strašilo, nas sedaj dolgočasi. Pač izjemno neprepričljiva, premalo napeta in lena reciklaža prvega in drugega dela, kjer je nova le hokejska maska na glavi gospoda Voorheesa, ki se tudi tokrat spravi na nič hudega sluteče mladeniče in mladenke ter začne svoj morilski pohod. Toda žal je vse kar počne, zelo razvlečeno in slabo. Tudi sam Jason, ki hodi preveč elegantno, se pravi tako, da ne verjamemo, da se pod masko skriva pošast. Divji psihopat, ki si želi paranja nedolžnih teles. In nekako leni ter amaterski so tudi njegovi umori. Že v štartu, ko ubije dolgočasen zakonski par. Na sredini, ko na seniku pospravi tri črnce. In proti koncu, ko ima za sabo tudi skoraj vso mladino. No ja, razkol fanta, ki hodi po rokah, je kul. Stisk glave, iz katere skoči oko, prav tako. Strel puščice v glavo ženske, ki pride iz vode, tudi. Toda kaj, ko je vse ostalo prepočasno, nezanimivo in skorajda nič grozljivo. Vse do konca, ko beži Dana Kimmell in ko film končno malce zaživi. Razočaranje in prvi alarm, da bi morali serijo končati že leto dni prej. Jasno, da je niso, saj je prinesla dovolj denarja. Dovolj za 3D tehniko, ki so jo lahko leta 1983 v kinu občudovali tudi slovenski gledalci.

Ocena 2 in pol