Komentarji pri blogu Tine M so mi dali zelo dobro idejo. Želim slišati čim več zelo nesramnih šal na svoj račun, jaz pa se bom potrudil, da jih dodam čim več na vašega.
Če ne gre na mojega, pa dajte na svojega, pa bom jaz na mojega.
Če ne gre niti to, pa dajte na račun koga drugega.
Skratka, naj se šov začne.
Janeza Drnovška sem po dolgem času videl ob predaji predsedniških poslov. Bil je vidno utrujen in ni se mi zdel prav nič zdrav. Tako droben in zdelan mi je deloval. Upam, da le od skrbi za našo ljubo Slovenijo in ne zavoljo bolezni, i naj bi ga spet napadla. Vedno mi je bil zelo kul. Tudi ko se je spremenil v ljudsko figuro in z mediji in vlado komuniciral le preko spletne strani. Pa kaj če ni šel na nobeno proslavo več. Tudi jaz ne bi šel, če me ne bi dovolj spoštovali. Pa kaj, če se je kregal z vlado. Nekdo se je moral, saj so vsi ostali zaspali in izgubili pogum. Pa kaj če je počel reči, ki naj jih predsednik naj ne bi počel. On jih je in prav zaradi tega mi je bil všeč. Ni se pustil zajebavati. Niti Janši, niti komu drugemu. In ko vedno znova vrtijo tisti posnetek, ko se razburi zaradi družine Strojan, se mi zdi tako grdo in nefer od medijev, da ga sploh vrtijo. Tako iskreno prizadet je na njem in človeški. Upam, da ne bo izgubil boja z boleznijo in da bo uresničil vse zastavljene cilje.
Gospod Drnovšek, vedno sem bil na vaši strani.
Tole so filmi, ki so mi bilo letos najbolj všeč. Filmi, v katere sem se zaljubil na prvi pogled. In filmi, brez katerih leto 2007 ne bi bilo leto 2007.
Če še katerega ujamem kasneje, ga bom dodal k seznamu.
Takole gre:
88 MINUTES
300
MUSIC & LYRICS
45.
BLADES OF GLORY
LA MOME
BREACH
PIRATES OF THE CARIBBEAN: AT WORLD’S END
BOBBY
OCEAN’S THIRTEEN
HOSTEL: PART II
DIE HARD 4
SURF’S UP
28 WEEKS LATER
CASHBACK
STARDUST
PETELINJI ZAJTRK
THE HEARTBREAK KID
LIONS FOR LAMBS
THE GIRL NEXT DOOR
ZWARTBOEK
HITMAN
MICHAEL CLAYTON
3:10 TO YUMA
BEOWULF
Dodatek:
THE ASTRONAUT FARMER
THE HOAX
BEE MOVIE
Naš dragi Jezus Kristus danes praznuje rojstni dan, zato je prav, da mu čestitam in da mu zaželim, da bi bil še naprej tako ali drugače z nami. Ker je trpel tudi za naše grehe, si tole čestitko več kot zasluži. Pravijo, da je znal delati čudeže. Škoda, da jih ne dela več tako pogosto. Še posebej v Sloveniji, ki bi potrebovala čudež, da se reši iz krize in čudne klime. Vedno me je motilo, da ga častimo pribitega na križ. Da ga moramo vedno gledati kako trpi za nas. Raje bi ga videl nasmejanega in srečnega. Je to zato, ker nenehno grešimo in mora nenehno trpeti za naše grehe? A ni že čas, da začnemo za svoje grehe plačevati sami in da ga spustimo s križa. Prav smili se mi v takšni verziji. Nenehno na pol gol, preboden in pribit na križu. Nesramni smo. In ker ima rojstni dan sem mu zdajle opravičujem in ga pozivam, da stopi s križa in si vsaj danes malce odpočije.
Dragi moji, za letošnji Božič vam želim, da bi imeli radi sami sebe. Da bi ljubezen v prvi meri podelili sebi in šele potem drugim.
To nam manjka. Ljubezen do sebe. In ker je imamo premalo, pozabimo ljubiti tudi druge.
Nepozabna Carrie danes praznuje 58 let. In prav zaradi nje še vedno ne morem mirno spati.
Ivo Godnič mi je kul. To je spet potrdil z gostovanjem v pretekli oddaji As ti tud not padu. Točno ve kaj mora reči. In točno ve kaj bo smešno. Faca je. Smejim se mu vedno, ko odpre usta. Pa ni kar tako. Ni na pravo žogo. Pameten humor ima. Pa všeč mi je, da ne prenese spreobrnjencev in tistih, ki so za domobrance. Bravo Ivo, le tako naprej.
In da ne pozabim, skeč s kobro mi je bil bil bomba.
IN THE VALLEY OF ELAH
A Few Good Men.
Med ogledom filma In the Valley of Elah sem se spomnil na film A Few Good Men. Na veliko boljšo vojaško dramo iz leta 1992, ki jo In the Valley of Elah ves čas obrača in upa, da gledalci tega ne bomo ugotovili. Žal smo. In žal mu tega ne moremo oprostiti. Pa četudi ga je režiral Paul Haggis, avtor Nesreče in scenarist Punčke za milijon dolarjev, ki se je tokrat ujel v lastno past. V pretirano željo po kvaliteti, ki jo žal zamenjajo klišeji podobnih in boljših filmov. In Tommy Lee Jones je možakar po imenu Hank Deerfield. Nesrečni očka, ki ugotovi, da je njegov sin umrl med služenjem vojaškega roka. In pozor, sinko ni umrl v Iraku, sinko je umrl doma. In pozor še enkrat, niso ga ubili Iračani in teroristi, ubili so ga njegovi ljudje. Ubili so ga domačini. Morda kakšni roparji, ki so rabili mamila, morda kar njegovi sovojaki, ker jim je šel na živce. V bistvu pogumen film, ki nam pove, da so ameriški vojaki v največji nevarnosti na domačen terenu. Žal dolgočasen, premalo atraktiven in čisto nič svež film, kjer je Charlize Theron spet brez šminke, Susan Sarandon pa le za okras. In s filmom, kjer je Susan Sarandon le za okras, je nekaj hudo narobe.
Ocena: 5/10
THE GOLDEN COMPASS
Ni vse zlato, kar se sveti.
Zlati kompas je prišel v času, ko so pravljice vroča roba. Toda žal tudi v času, ko se prav od pravljic pričakuje zelo veliko. Vsaj kakšno Narnio in Eragona, če ne kar Gospodarja prstanov. Kompas žal ni niti Narnia in Eragon, kaj šele Gospodar prstanov. Kompas je pravzaprav majhno razočaranje. Film, ki obljublja veliko in da zelo malo. Pač film, kjer živali spet govorijo. Kjer je spet glavni otrok. Kjer se zgodba vrti okoli zloglasnega prahu. Kjer po zraku spet letajo čarovnice. In film, kjer nam ni jasno kam so zmetali 200 milijonov dolarjev proračuna. Pač še en Harry Potter, ki tokrat nosi krilo in mu je ime Lyra Belacqua. Še en lev, ki je tokrat pač medved in se bori za svojo izgubljeno čast. Zlobni znanstveniki, ki delajo poskuse na otrocih. In zlati kompas, ki kaže resnico. Resnico, da se je tale film spremenil v eno največjih finančnih razočaranj leta in kariero Nicole Kidman spustil še za eno stopničko nižje.
Ocena: 4/10
ELIZABETH: THE GOLDEN AGE
The Bitch Is Back.
Prav ste prebrali, kraljica Elizabeta je nazaj. V novem filmu. V nadaljevanju mojstrovine iz leta 1998. V filmu, ki se prične v času, ko Angliji grozijo Španci in ko hoče kraljico Elizabeto v posteljo dobiti celo Ivan Grozni. In naša Elizabeta je spet nesrečna. Spet se mora ljubiti le z državo. Spet mora pozabiti na telesne užitke. Spet mora furati imidž device. In spet mora hrepeneti po bližini moškega, ki ni zanjo. In ta moški je tokrat Sir Walter Raleigh (Clive Owen), očarljivi in privlačni pustolovec, ki ji zavrti glavo. Ki v njej prebudi žensko in predrami željo po varanju države. Prav imate, Elizabeta 2 je film o tem, da se mora prava ženska odpovedati seksu. Le prava ženska namreč ne podleže čarom moškega. Pravi ženski je dovolj to, da je prava ženska. Moškega ne potrebuje. Moški jo dela šibko. Moški je njena edina šibka točka. In prav moški, se pravi naš Sir Walter, zamaje tudi njeno varovanko Abbie Cornish, ki se do konca in naprej zaljubi vanj. Tako kot Elizabeta, le da njej to ni dovoljeno. Njen edini moški je država, šele potem bi lahko morda prišel nov moški, ki pa nikakor ne bi smel biti tretjerazredni pustolovec. Nesrečna usoda pogumne ženske, v bistvu zelo navadne in čisto tipične ženske, ki se je morala ves čas skrivati za svojim nazivom. Za nazivom angleške kraljice, ki ne sme priznati slabosti in napak. Ki ne sme pokazati, da je tudi ona krvava pod kožo. Ki mora ostati poročena z državo in se radostim seksa predajati le v domišljiji. Kot sem že dejal, pred vami je nadaljevanje enkratne Elizabete iz leta 1998, ki žal ne dosega izvirnika. Ki pade pod lastno težo in na trenutke deluje kot reklami spot za obuditev znamenite kraljice Elizabete. Kot video spot brez glasbe. Kot film, ki si je zadal pretežko nalogo. In kot film, kjer manjka vse tisto, kar je imel izvirnik.
Ocena: 5/10
Saj res, kaj če bi se začele razne stvari, ki smo jih vajeni, imenovati povsem drugače. In če bi stavek: “Rad te mam,” postal: “Pazi račka miga.” Da bi se začel narobe svet in da bi vse besede pomenile nekaj drugega kot sedaj.
Sicer pa, se vam ne zdi, da nas že ob rojstvu posiljujejo z določenimi besedami za določene stvari. Kaj pa če bi hoteli kaj drugega. Bi nas strpali v umobolnico?
Le zakaj se mora ženska imenovati ženska, stranišče stranišče, malica pa malica. Kaj pa če bi bila ženska frnikula, stranišče bomba, malica pa lastovica.
In bi namesto: “Mama, lačen sem,” pač rekel :”Zid me boli.”
Za en dan predlagam narobe svet. Dajte si duška, vklopite domišljijo in spremenite znane besede v nekaj povsem drugega.
No in naj vam za konec v novem jeziku povem, da rad gledam filme.
Slišalo bi se takole :”Jajca zakaj oranžno.”
zda 2007, komedija, režija: Andrew Waller, igrajo: John White, Steve Talley, Eugene Levy, Christopher McDonald, Jake Siegel, Jordan Prentice
Le izgovor za goloto.
Šesta Ameriška pita, ki so jo tako kot četrto in peto posneli le za DVD izdajo, obrača vse mogoče klišeje svojih predhodnikov. Pač zabavne klišeje golih deklet, seksa, sperme, masturbacije in vsega tistega, kar je prve tri Ameriške pite spremenilo v hude uspešnice. Nič novega, pa vendar dovolj zabavno, navihano in sproščeno, da ujame ciljno publiko. Nič posebnega, pa vendar gledljivo in dovolj pogumno, da bo všeč mladini. Boljše kot štirka in slabše od petke. Še ena prigoda mladega Erica Stiflerja (spet John White), ki si želi postati član bratovščine Beta House, ki jo seveda vodi njegov sestrič Dwight Stifler (spet Steve Talley). Plus Eugene Levy in Christopher McDonald v vlogi Stiflerjevega očeta, ki komaj čaka, da bo začel sinko podirati dekleta. Za ljubitelje ovc in squirta, če se malo pohecam. Ter za tiste, ki zaenkrat seksajo le s svojo roko.
Ocena 3 in pol
zda 2007, drama, režija: Gregory Wilson, igrajo: Blythe Auffarth, Blanche Baker, Daniel Manche, Graham Patrick Martin, Benjamin Ross Kamplan, William Atherton
Šokantno.
Če iščete šokantne filme, je The Girl Next Door vaša scena. Da ne bo pomote, tole ni povprečni The Girl Next Door z Elisho Cuthbert iz leta 2004, tole je odlični The Girl Next Door iz leta 2007. To kar je bil lani Hard Candy, je letos tole, le da gre za obratno zgodbo. Za skupino dečkov, ki se izživljajo nad nesrečno najstnico. Nad nič hudega slutečo Meg (Blythe Auffarth), ki se preseli k teti Ruth (Blanche Baker). K zelo nori in prašičji teti, ki uživa v mučenju. Ki se gre svoje stroge metode vzgoje in v akcijo potegne tudi svoje najstniške sinove. In punca resnično nastrada. Ekipa jo namreč zveže v kleti, jo obesi v zrak, sleče in začne z izživljanjem, ki je vsak dan hujše. Najprej jo zmerjajo, potem pa jo posiljujejo in režejo. Samo zato, da se bo naučila uboganja in da se ne bo, ko bo velika, spremenila v kurbo. In pozor, teta celotno dogajanje pridno nadzoruje in svoje sinove spodbuja v vsem, kar jim pride na pamet. Da je situacija še hujša, pa se mučenja udeležijo tudi sosednji otroci. Tudi prijazni poba, ki išče način kako bi nesrečno dekle rešil iz rok mučiteljev. Zelo krut film. Tak, da ga bodo zdržali le najbolj pogumni. Še posebej, ko pride do nasilnega tetoviranja in želje po zažigu klitorisa. Hudo, zelo hudo. In takšno, da prav ne morem verjeti, da se je odvilo pred mojimi očmi. Hvala bogu, da je le film. Za realnost bi bilo tole namreč preveč grozljivo. Prav zato upam, da je “based on a true story” tokrat le reklamni trik. Zajebani freak show, ki mu ni konca. In film, ki se prične zelo lepo. Zelo navihano in simpatično. Tako, da nimamo pojma, da nas potem čaka pekel. Eden najhujših, kar sem jih videl v zadnjih letih.
Ocena: 9/10
Žal sem se zmotil. Vse skupaj se je zgodilo tudi v resnici, le da je bilo punci ime Sylvia Likens in da so z njo ravnali še bolj grozljivo kot v filmski verziji, ki je nastala po romanu Jacka Ketchuma.
Dogodek, ki ga pred temle filmom nisem poznal in dogodek, ki mu skorajda ne najdem para v njegovi krutosti.
Ženske rade nosijo visoke petke. No ja, vsaj zdi se tako. Toda ko pogledam njihove trpeče nožice v takih petkah, me stisne pri srceu. To boli kot hudič. Noga je v zelo nenaravnem položaju in prepričan sem, da začne boleti zelo hitro. Pravijo, da je za lepoto treba potrpeti. Raje sem grd.
Ko sem že mislil, da se je umirila in začela živeti mirno upokojensko življenje, me je usekala novica, da so jo aretirali zaradi popivanja in prostitucije. Joj, kaj takšnega pa še ne. Sram jo bodi. V zaporu je ne bom obiskal. Nerodno mi je.
Tole pa je moj Antonio. Totalni frajer že leta 1995, ko sem prvič videl Desperada. Hvala bogu, da nisem ženska, saj bi se stopil. Tip je seksi kot hudič. Bolj kot hudič. Najbolj od vseh. Še posebej, ko ima dolge lase in ko to pokaže na velikem platnu. In tega ne zna nihče pokazati tako dobro kot on. Če ste videli Never Talk to Strangers, potem veste kaj govorim. Ali kot je rekel v Zorru, ko se je pogledal v vodnjak :”Zorro, še nikoli nisi izgledal tako dobro.” In Antonio res zgleda dobro. Vroče, pekoče in seksi. Kot penis na dveh nogah, ki strelja soparo. Ni mi nerodno priznati, da sem ob njemu celo malce geja, kar pomeni, da nikoli ne opazim niti ene njegove soigralke. In Antonio tudi poje. Zelo dobro in tako, da bi lahko brez problema postal tudi pevska zvezda. Resnično me čudi, da ga pred Desperadom nisem opazil tako kot bi bilo treba. No ja, v Assassins mi je bil kul, toda ne tako, da bi se vanj zaljubil. V Kraljih Mamba mi je bil bolj kul Armand Assante. V Intervjuju z vampirjem pa Brad Pitt. Toda, ko sem si te filme ogledal po Desperadu, sem ugotovil, da sem gledal narobe. In da prav Antonio v Vampirjih odpihne Brada in Toma. In Antonio odpihne tudi vse ostale. Antonio je totalni car in moj top moški, če že moram izbrati.
Uf, tale Vlatkin post pa je precej razburil, kar je jasno, saj je beseda tekla o meni, mojem dekletu in o tem, da naj bi ljubezen bojda delil napačnim ljudem, ki me izkoriščajo. Kaj sva se menila, ne bom ponavljal, saj lahko kliknete na njeno ime v temle postu in si preberete za kaj se je šlo. Želim povedati nekaj drugega. Nekaj bolj pomembnega. In sicer to, da so tele izjave z njene strani zelo neodgovorne. Še posebej, če bi jih recimo nek par vzel zares in glede na njen renome preventivno končal svojo sicer zelo kul zvezo. Nekdo, ki se gre vedeževanje, ne more kar tako tja v en dan čvekati o nekomu, ki ga za mnenje sploh ni vprašal. Še posebej, če ga ne pozna in če ne ve kaj bi lahko s tem takole javno povzročil. To je zelo neprofesionalno z njene strani, saj se je o meni in moji ljubezni pogovarjala s tretjo osebo in ne z mano ali na mojo željo. Vem, da imate Vlatko vsi po vrsti radi, toda tole, kar si je dovolila v svojem postu, se mi zdi zelo neumno. Postavite se v mojo kožo. Me res zanima kako bi odreagirali, če bi videli, da piše o vaši ljubezni brez da bi jo vprašali. In to takole javno. Zelo neprofesionalno. Če namreč nekdo vedeževalca vpraša o kaki občutljivi temi, mu le ta to pove. Če ga ne vpraša, nima o tem kaj govoriti. In kot sem že napisal v njenem postu, zaradi takšnih reči vedno znova ne verjamem v vedeževalce, ki pač nekaj govorijo in se delajo pametne.
