Včeraj sem si v kinu privoščil Čebelji film. V originalu in s podnapisi seveda. Dvorana je bila skoraj prazna. Pa ne zato, ker bi bila zadeva slaba, marveč zato, ker so šli vsi gledat sinhronizirano verzijo, ki je igrala dve uri nazaj. Prav imate, Slovenci po novem raje izberejo sinhronizacijo kot originalne glasove, kar se mi zdi grozljivo. S strani distributerjev sicer logična poteza, s strani staršev pa totalna katastrofa. Kako je to mogoče? Smo postali Italija in Nemčija? Nam je vseeno za angleški jezik? Smo do konca nasedli našim sinhronizatorjem. Smo prišli tako daleč, da nas ne zanimajo Jerry Seinfeld, John Goodman, Renee Zellweger, Matthew Broderick in Chris Rock? Starši moji, sram vas bodi.

In ja, prav bojim se, da bodo kmalu ukinili podnaslovljene verzije, saj prinesejo premalo denarja.

Tako kot sem zapisal že v naslovu, ob tej situaciji se mi obrača želodec.