IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS

Trumanov šov, na katerega bi bil ponosen tudi Boštjan Hladnik.

Od Maje Weiss sem pričakoval veliko, saj sem bil eden redkih, ki je močno pohvalil njen prvenec Varuh meje. In če je bil Varuh meje Deliverance, je Instalacija ljubezni, sicer film v filmu v filmu v filmu, Trumanov šov. Zajebana video instalacija, v katero nevede pade nesrečna Mojca (Bernarda Oman). Ženska srednjih let in ženska v krizi. Ženska, ki si želi prave ljubezni. Čisto drugačne ljubezni kot jo ima z možem Vaskom (Brane Završan). Prezaposlenim podjetnikom, ki jo seveda vara z mlajšo bejbo. In to ljubezen skuša najti v nekdanjem ljubimcu. V srednješolskem flirtu, ki ji ga je pričaral vase zagledani Miloš (Igor Samobor). Sedaj svetovno slaven mojster arta, ki pa se bolj kot nje spominja kamna, na katerem sta se prvič poljubila. Žalostna izkušnja za žensko, ki hrepeni. In za žensko, ki ne ve, da nastopa v reality showu. V drzni video instalaciji, kjer Milošu pomaga tudi njena hčerka Nika (Vesna Vončina). Hudo perverzna situacija, ki preseže vse naše Big Brotherje, Kmetije in Bare. Še posebej, ko na sceno prikoraka angelsko privlačni slikar Šenk (Branko Jordan). Moški iz sanj, moški iz mehiških telenovel, ki naši Mojci zavrti tla pod nogami. Ki z njo začne vroče razmerje. Soparen seks, katerega skrite kamere seveda pridno beležijo na trak. In samo pomislite, hčerka gleda seks, kjer je glavna njena mama, ki pridno vara njenega očeta. Tako kot sem rekel, od Maje Weiss sem pričakoval veliko in dobil še več. Dobil sem prvi pravi slovenski moderni art film, na katerega bi bil ponosen tudi pokojni Boštjan Hladnik. Seksualni prizori namreč izgledajo kot del njegove Maškarade. Ali če hočete, kot del filma Ubij me nežno, kjer je leta 1979 debitiral tudi Igor Samobor. Kot sem že rekel, Maja Weiss je posnela art film. Čisti eksperiment, ki pa kljub temu ne pozabi na pravi film. Na zelo močne prizore, ki tečejo kot namazani. In tu je tudi Miloševa ekipa, ki snema film v filmu. Če vam povem, da sta del te ekipe Desa Muck in Andrej Rozman Roza, potem veste, da je stvar zelo zabavna. In taka, da se bo o njej govorilo še dolgo časa. In potem sledi tisti zajeban preobrat, kjer ne vemo več kaj je res in kaj ne. Kaj je film v filmu, kaj pa film v filmu v filmu v filmu. Ko se zgubimo v instalaciji, ki je v resnici še ena instalacija in del še ene instalacije. Pač film, ki nam hoče reči, da si je treba v življenju pravo ljubezen včasih tudi zrežirati.

Ocena 4 in pol