Recenzije: No Reservations, Zwartboek

28.11.2007 ob 05:00

NO RESERVATIONS

Preveč resna komedija.

No Reservations se prične kot nešteto filmov. Kot zgodba o samski, samozavestni in odločni ženski (Catherine Zeta Jones), ki mora poskrbeti za otroka staršev, ki so pravkar umrli. Navadna in še stokrat videna situacija, ki ji ni in ni konca. Ki objame ves film in potlači tudi komedijo. No ja, komedije pravzaprav sploh ni. Niti takrat, ko na sceno prikoraka kuhar Aaron Eckhart, ki ga naša Catherine sprva seveda ne mara. Kurčevi klišeji in film brez pravega tempa. Komedija, ki ima preveč drame. In drama, ki je zavoljo komedije ne moremo vzeti dovolj resno. Polomija torej. Pač film, za katerega mi res ni jasno, da so ga sploh posneli.

Ocena: 3/10

ZWARTBOEK

Vrhunska vrnitev Paula Verhoevena.

Vzemite Maleno, Nočnega portirja, Mato Hari in Schindlerjev seznam, dodajte atmosfero Prvinskega nagona in erotični naboj filma Meso in kri, pa boste dobili Zwartboek, po naše Črno knjigo, film, s katerim se Paul Verhoeven vrača na sceno tako kot je treba. Pavza je bila dolga. Predolga. Vse od leta 2000, ko nas je nasral s praznim Hollow Manom, ki ni bil vreden njegove reputacije. Sedaj se je vrnil s pravim filmom. Z odlično mešanico vojne drame, patološke ljubezenske zgodbe in trilerja, kjer bo slabo obema stranema. Tako Nemcem kot tistim, ki so se borili na strani zaveznikov. Obe strani sta imeli namreč svoje dobre in slabe ljudi. In prav to nam Paul Verhoeven pokaže na tako zelo krut način, da komaj preživimo. Na veliko bolj krutega kot leta 1977, ko je posnel Oranžnega vojaka. In na veliko bolj krutega kot so to pred njim skušali pokazati drugi filmarji. Zgodba se zavrti okoli mladenke po imenu Rachel (izjemna Carice van Houten), sicer Židinje, ki ji nacisti pred očmi postrelijo celo družino. Ker se želi maščevati in ker stopi na stran nizozemskega odporniškega gibanja, se spremeni v Maleno. V barsko plesalko Ellis, v čisto pravo Mato Hari, ki gre za informacije čisto do konca. Celo do seksa z Nemškim oficirjem Ludwigom Muntzeom (Sebastian Koch). Celo do popolne transformacije v blondinko, kjer si pobarva tudi sramne dlake. Samo zato, da bi bila čim bolj prepričljiva. Da bi izpolnila misijo in da bi rešila čim več ujetnikov. Toda pojavi se resen problem. Pojavi se zgodba Nočnega portirja, kjer se tudi sama zaljubi v Nemca. V svojega mučitelja, ki je tokrat precej nežen in ljubeč. Za razliko od njegovih kolegov, ki ujetnike mučijo na zelo ogabne načine. Tudi tako, da jih tunkajo v vodo in med tem brcajo v genitalije, da spijejo čim več vode. Pretresljiv in zelo divji film. Direkten od začetka do konca. Tak, da ga zlepa ne boste pozabili. In tak, da vas bo obračal s svojimi prepričljivimi zapleti ter preobrati. Dve uri in dvajset minut bosta minili kot za šalo, Carice van Houten, nizozemski odgovor na Jennifer Jason Leigh in na Ellen Barkin, pa si je priborila posebno mesto med najmočnejšimi ženskimi liki zadnjih let. Hud film. Pravi za tiste, ki hočejo nekaj več.

Ocena: 9/10

null

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !