IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS

UVOD

Danes se je v celjskem Kinu Metropol odvil zelo zanimiv, poučen in prijeten dogodek, kjer so mladi tako in drugače obeležili željo po enakih možnostih za vse ljudi našega planeta. Predvsem za tako imenovane marginalne skupine kot so geji, lezbijke, invalidi in recimo debeluške. Vrhunec večera je predstavljala premiera igrano dokumentarnega filma Veriga usode in nastop celjskega kantavtorja Samuela, ki je javnosti prvič predstavil tudi istoimensko pesem.

NEKAJ BESED O DISKRIMINACIJI

Zajebana zadeva. Še posebej za tiste, ki so jo občutili na lastni koži. Recimo starejši brezposelni, ki prav zaradi svoje starosti ne dobijo več službe. Ali pa geji, ki se zaradi svoje usmerjenosti ne morejo poročiti in uživati sreče. Ali invalidi, za katere v Sloveniji še vedno ni poskrbljeno. In tako dalje in tako dalje. Diskriminacij je več vrst. Ene so manjše, ene pa večje. Skrbijo me tiste večje. Tiste, zavoljo katerih lahko človek pade v hudo depresijo in dobi čudne ideje. Tudi želje po nasilju in maščevanju.

Res pa je tudi, da se vsak posameznik različno odziva na kako diskriminacijo. Ne nefer odnos napram drugim. Nekoga recimo močno potre že dejstvo, da ne more dobiti kake znane manekenke, ki jo vedno dobi le kak bogat poslovnež. Nekoga potre novica, da ni bil sprejet v službo zavoljo tega, ker ni imel zvez in ker je imel pač dolge lase. Različne situacije različnih ljudi, ki slej kot prej naletijo na takšno in drugačno diskriminacijo. Navsezadnje je diskriminacija tudi to, da ene pevce na radijih vrtijo več kot druge. In da eni uspejo le zato, ker so iz Ljubljane in pri koritu.

Hudiča, diskriminacija je tudi to, da imajo eni več denarju kot drugi in si lahko zato kupijo lepše reči. A pustimo zdaj pretiravane primere in se osredotočimo le na tiste najbolj resne. Se pravi na rasizem in recimo versko pripadnost. Te najbolj bolijo in te so najbolj pereče.

NEKAJ BESED O FILMU VERIGA USODE

Zelo solidna igrano dokumentarna zgodba, kjer se režiser Alen Pavšar in scenaristka Maja Horvat dotakneta različnih segmentov naše družbe, ki kar poka od diskriminacije. Morda začetni primeri niso ravno najboljši, saj gledalca odpeljejo v napačno smer. V smer, kjer diskriminacija postane blef in utopična želja posameznika, ki se zaradi svojega neuspeha izgovori na diskriminacijo. Film recimo prikaže dokaj okroglo punco, ki si želi postati vrhunska manekenka. Zraven postavi zelo suho punco, ki ji seveda pojasni, da nima šans. Na koncu pa nas čaka napis, da večina znanih manekenk trpi za anoreksijo. In ta okrogla punca naj bi bila diskriminirana. Ne bi rekel, saj gre za neumen primer in dejstvo, da za preveč okrogle punce v tem biznisu res ni možnosti. Ne rečem kakih 10 kilogramov preveč (to smo videli že v America’s Next Top Model), toda 20 ali 30 pa ne gre. In to ni diskriminacija, to je le utopična želja posameznice, ki mora vedeti, da super model pač ne bo mogla postati. Pa ne zavoljo diskriminacije, marveč zavoljo tega, ker je to pač tak biznis.

Režiser Aleš Pavšar

Scenaristka Maja Horvat

Isto sem pomislil pri športniku, ki ga trener pač ni več hotel trenirati, ker ni dosegal pravih rezultatov. Tudi to ni diskriminacija, to je le sprejetje dejstva, da nisi več v top formi in da so te presegli drugi. Vedno lahko najdeš drugega trenerja ali pač treniraš sam ter dokažeš, da še nisi za v staro šaro. In če ta igrani del šepa, je dokumentarni zato veliko boljši in izvrstno narejen. Intervju z znanimi osebami tipa Danilo Turk, Bojan Šrot, Salome in Zdenka Čebašek Travnik zadenejo v polno. Iskrene izpovedi invalidov, gejev in brezposelnih oseb pa udarijo točno tja kamor je treba. V sam srž diskriminacije, ki jo je v naši državi preveč. Pravzaprav dobro narejen dokumentarec, ki je vreden vseh pohval že zavoljo dejstva, da so ga delali ljubiteljsko. Brez pravih sredstev in tako kot ga je treba narediti v dani situaciji.

PROGRAM IN NASTOPAJOČI

Nekaj ne ravno najbolj zabavnih skečev na temo diskriminacije, podelitev nagrad za posebne dosežke na področju umetnosti, pevka Špela Sedlar in kantavtor Samuel, katerega pesem krasi tudi odjavno špico filma. Častni govorci in zelo bogata požrtija po koncu dogodka. Dobrodošel dogodek, ki bi se moral odviti tudi po drugih slovenskih mestih. In film, ki ga bodo upam da čim prej zavrteli tudi na nacionalni televiziji.

Kantavtor Samuel

Pevka Špela Sedlar

Ali kot je rekla Salome: “Bog je ustvaril Adama in Evo, Salome pa se je skrivala izza stebla.”