Toško moj, si prepričan, da ni bila le šala?
23 11 2007Od njegove prerane smrti je minil več kot mesec dni. Pravzaprav zelo čuden in nekako žalosten mesec. Mesec poln novic, kjer so nam govorili to in ono. Da se za njegovo premoženje kregajo vsi, ki so mu bili blizu. Da je nameraval posneti duet z Beyonce. Da bi moral napisati pesem za novi film Martina Scorseseja. Da se njegov avto ni zaletel v tovornjak, marveč je bilo obratno. Da sploh ni spal. Da bi moral iti z letalom. In tako dalje in tako dalje in tako dalje.
Nehajte. Ne morem več. To me ubija in utruja. Od teh novic ga ne bom dobil nazaj. Zakaj nihče ne pove ničesar o njegovi glasbi. O tem kako hudo dober pevec je bil. O tem, da je znal peti tudi opere. Zakaj vse zanimajo le trači, podrobnosti o nesreči in podatki o neverjetni prodaji njegovih albumov. To mi gre pošteno na živce. Pogrešam ga, vse kar mi mediji dajo o njemu, pa so oslarije, zaradi katerih se revež zagotovo obrača v grobu.
In potem berem vedno nove in nove komentarje na moje prvem zapisu o njegovi smrti. Komentarje, ki jih spušča zajebano blesava in kurčevo trapasta punca, ki se podpisuje kot MP. Čeprav ponavadi ne nasedam takih otročarijam, me njeni zapisi vedno znova udarijo v srce. Punca namreč uživa, da je Toše mrtev. Da ga ni več. Punca uživa celo v naši žalosti in nam privošči, da je umrl. Porka madona no, to mi ni razumljivo niti v kontekstu, da je zelo mlada in da si na tak način lovi pozornost.
In mnogi izmed vas ste se mi zahvalili za pisanje o našem angelu. Mnogi izmed vas niste mogli verjeti, da sem ga imel tako zelo rad. In mnogi izmed vas ste me prosili, da naj še kaj napišem o njemu in vam pomagam preboleti to žalostno izgubo. Toda, imel sem problem. Nisem vedel kaj naj napišem in s čim naj vas potolažim, saj sem tudi sam potreboval lepo besedo in spodbudo. Tudi sam sem namreč še vedno zelo žalosten in tudi sam še vedno potočim kakšno solzico v njegov spomin. Svečke nisem več prižigal, saj sem hotel svojo žalost ohraniti samo zase, toda kot vidite mi danes to ni uspelo, saj pišem nov blog.
In malce nazaj sem poslušal njegove tri albume, kjer me vedno znova najbolj zadenejo Jedina, Nikada, Kad srce plati stari dug in seveda Soba za tugu. Potem so tu tudi njegove starejše uspešnice v makedonskem jeziku. Recimo Tajno moja, Iluzija in Sinot Božji. Pa neverjetna Aria, kjer še zdaj ne morem verjeti, da je znal peti tako zelo lepo. Zadnji album mi je sicer všeč, toda manjkajo mi tiste lepe balade. Tiste pesmi, zavoljo katerih mi je postal eden najboljših pevcev daleč na okoli. Manjkata mi tudi Čija si in Kad varaš ti. Njegovi pri dve zares veliki uspešnici, po zaslugi katerih smo ga prvič v pravem pomenu besede spoznali tudi v Sloveniji.
In ko ga poslušam, moja soba postane Soba za tugu. Za veliko žalost, kjer še vedno ne morem razumeti, da ga ni več. Da je odšel. In da je umrl v tisti kurčevi prometni nesreči.
Toško moj, si prepričan, da ni bila le šala?
Iztok, post, ki sem ga napisala o njem, je moj najbolj klikan post, čeprav sem napisala samo dve vrstici noter! Ima 178 komentarjev - pa jaz nisem na Siolu. http://www.vivastar.si/dajana/?p=979
To je bilo enostavno bitje, ki je združilo toliko ljudi z ljubeznijo, o kateri je prepeval. In vsi ljudje imamo to radi. Ne vsi… Nekje sem brala, da obstaja na svetu 20% asocialnih ljudi, ki uživajo v tem, če je nekomu hudo, kriminalci, hudobneži vsakih vrst. Če pa gre za osebo, ki jo ljubi izredno veliko ljudi, pride to še bolj do izraza.
Ja. Vsak 5 je hudoba (meni se močno dozdeva da po sv. Hubbardu). Pet ali več članske družine se morajo odločiti, kdo je grdi, grdi.
Glede Tošeta: spadam med hudobe, ki ne kapirajo, kako ti lahko neka oseba, ki se jo zaradi določenih vokalnih sposobnosti časti po božje, še ne vem koliko mesecev po smrti ne pusti spati. Pri žalovanju umrlih sem nekako skoncentrirana na sorodstvo in prijatelje. Pač. Vsi drugačni.
Nataša, včasih si resnično grda. Ljudje žalujejo tako, kot sami hočejo, ne pa tako, kot jim bo kdo zapovedal. Pusti ljudem, da živijo in čustvujejo tako, kot sami hočejo. Če pa uživaš v tem, da si hudobna, pa pojdi na 24ur. com in tam poglej, kaj pišejo nekateri o Tošu. Pa še ti tam kaj napiši. Nekateri enostavno ne pustijo drugemu, da je tak, kot je. Eden hoče zbežati iz zapora, pa je tam že drugi, ki mu blokira vrata. Knede Nataša?
Dejdejdej…saj pravim, da sem hudoba! Pač imam mnenje o tem in sem ga napisala. Saj nisem rekla, da je nekdo zato, ker žaluje za mrtvo pop zvezdo, debil. Ne uživam v tem, da sem hudobna, kot ne uživam v tem, da sem nestrpna. Je pa to del mene. Kot to, da imam rada norce.
In odkar sem gledala Con Air, ne bi nikomur blokrala vrat. Ker se nočem pečati z zaporniki.
Ja, taka hudobija je res brez primere. Sej razumem, da enim Toše ni nič pomenil. Ampak zakaj ne pustite ljudi na miru, da žalujejo za njim? ne vem, ampak taka grozni komentarji v meni zbijajo grozo. Grozo, da so taki ljudje sposobni narediti karkoli za pozornost. tudi najhujša dejanja. Če jaz koga ne razumem kako mora tako žalovati za tem ali onim, ki se mi je pač zdel zelo slab človek, ga vsaj pustim na miru. Sicer je pa najlažje preko forumov in blogov se skrivat in zganjat hudobijo.
Iztok, tudi meni zmanjka besed ob takem komentiranju. Iztok, hvala ti za vse tvoje lepe besede in tvoja mišljenja o Tošu. Njegov glas je bil res angelski.
OK. Rekla sem včasih, no. Ampak kaj sem pri tebi opazila. Včasih imaš take male hudobne, potem te kdo nadere in že spet si stara Nataša…
To so moji ventilčki. Večino časa sem strašno fajn ampak včasih mi butne. Kaj češ. Pridi na Bložič, ti garantiram, da bom vsaj pol ure skupaj izredno nehudobna.
Veš, Iztok, tudi meni se zdi, da je vse skupaj le ena velika “natega” in da nam bodo kar naenkrat povedali, da vse skupaj ni res…Tudi sama sebi ne morem verjeti, da me je ta smrt tako zelo pretresla. Sicer sem zelo čustvena, jočem ob lepih verzih, lepih mislih, ob filmih, v jok me spravi glasba…torej mi njegovega presunljivega petja niti ni potrebno omenjati, kajne? Veš, moje življenje se je ful vrtelo okrog glasbe, žal pa zaradi omahovanja in na koncu napačnih odločitev nisem pristala v profesionali. Kdo ve, kje bi se lahko midva danes srečala, če bi bilo tako.No, naj nadaljujem…Toškota poslušam že dolgo, dolgo…ne od njegove smrti dalje, tako kot nekateri. In zame je najboljši. Včasih sem poslušala Karana- no, še vedno ga… Tudi on je izvrsten pevec, tudi tenorist, ampak ko sem prvič slišala Tošeta, sem možu rekla-kakšen Karan, Toše!!!Pretresena sem, ko moji mali punčki pojeta “Moja” in jo moram vrteti še in še in še…z besedami-mami, daj še Tošeta! In pretresena sem, ko mi triletnica razlaga, da je Toše umrl, ko se je avto zabil in revčka niti pojma nima, kaj je to smrt in kaj pomeni, da te ni več tu. In pretresena sem, ko berem “kretenske” komentarje ljudi, ki sploh (verjemi mi) ne vedo, kaj pišejo. In tale deklica MP, ki jo omenjaš, bo najbrž kdaj tudi odrasla in najbrž bo kdaj tudi mama in samo želi si lahko, da ji ne bi bilo kdaj treba jokati ob izgubi otroka. Toškova mama namreč joka za njim…za svojim otrokom…
In le še nekaj.Ko sem zadnji CD poslušala prvič, sem se vprašala isto kot ti-le kje so balade? Ko sem ga poslušala drugič, sem “našla” Nesanico!!! Tako hud komad, da sem si ga vrtela kar naprej.Poslušaj ga še enkrat, poslušaj besedilo, aranžma, ženske zbore in garantiram ti-ne boš se ga mogel naposlušati! In ker nisem tako vešča računalnika, ti takole ne znam poslati nekaj komadov, ki bi ti sigurno sedli. Ti vidiš moj e-mail, če hočeš, me kontaktiraj! Lep dan ti želim, kot vedno!
Nataša, razumeti žalost za smrt glasbenega in filmskega idola bi moralo ja biti nekaj povsem najlažjega na svetu. Kot da ne bi vedela, da so ljudje v preteklosti najbolj masovno žalovali prav za velikimi zvezdami. Še posebej, če so umrle prehitro in nepričakovano. Le spomni se recimo Jamesa Deana in Elvisa. Ko sta umrla, se je svet za milijone ljudi popolnoma ustavil. Pa recimo Dražena Petroviča, ki je bil prav tako idol številnih ljudi, ki so potem za njim jokali kot da bi izgubili starše ali otroke. Takšni smo ljudje. Žalujemo za tistimi, ki so nam veliko pomenili. Vem, da se sliši čudno, toda malikovanje znane osebe in žalost ob njeni smrti je lahko popolnoma enaka kot žalost ob smrti staršev ali koga drugega. Če ti tega ne razumeš, jaz ne razumem, da ne razumeš. KOt da ne bi vedela, da so se številna dekleta že pred stotimi leti metala v grob, ko je umrl Rudolf Valentino in delala samomore, ko je umrl predsednik Kennedy. Taki smo in to je povsem normalno, saj smo bitja s čustvi.
In Toše je mnogim pač pomenil največ v življenju. Še posebej, ko so izvedeli, da ga ni več. Zajela jih je huda žalost, ki je ti pač ne moreš razumeti. Če boš želela čutiti isto kot oni, ti bo očitno moral umreti nekdo, ki ga imaš zelo rada. Takrat pa verjemi, da ne boš prav nič navdušena, če ti bo nekdo rekel, da mu dol visi za tvojo žalost in da je celo vesel, da ti je ta oseba umrla. Da te ne šteka, da še kar žaluješ in tako dalje.
Poba je bil kot vidiš res velika in pomembna oseba. Še posebej za Makedonce, ki so jim z njegovo smrtjo umrle sanje. Prav dobili so občutek, da jim je Bog vzel upanje v boljši jutri in edinega angela, kateri jih je varoval pred slabimi rečmi.
Pa če ti to razumeš ali ne.
Vem, da nisi hudobna oseba, toda čudi me, da ne premoreš niti kančka razumevanja za tiste, ki jih je za njim še vedno hudo. In če jim bo hudo celo življenje in če bodo jokali celo življenje, je pač tako. Oni že vedo kako in kdaj ga bodo preboleli.
MamiK, res je, poba je imel po moje najboljši vokal na področju bivše Juge. Boljši tudi od Zdravka Čolića, Gorana Karana, Giulianna in Tonyja Cetinskega. Verjetno celo boljši od Joksimoviča. Madona, ko sem slišal Ario, sem podvomil tudi v Bocellija. In ni se ti treba truditi s pošiljanjem. Ti kar naslove napiši pa si jih bom že potegnil z neta. Mislim pa, da sem si našel vse tiste, ki so mi bile všeč tudi iz makedonskih “časov”. Nesanica pa je kul ja. Ampak vseeno ne tako kot tiste moje najljubše štiri. In lep dan nazaj.
No, pa gremo lepo po vrsti…
@razumeti žalost za smrt glasbenega in filmskega idola bi moralo ja biti nekaj povsem najlažjega na svetu
Ja, zame ni. Kot sem že omenila, žalujem izključno za ljudmi, ki sem jih osebno poznala. Je pa res, da nisem nikoli padla v “malikovanje” kakšne slavne osebnosti. Glasba, filmi, tudi filmski igralci - so mi všeč. In na koncertih bendov, ki so mi všeč, uživam, ne bi pa nikoli padala v nezavest ali imela histerične napade zaradi njih…Preprosto ne premorem toliko čustvenosti, čeprav bi jaz temu stanju prej rekla rahlo umanjkanje zdrave pameti in kontrole. To pa ne pomeni, da so ti ljudje slabši od mene. Le drugačni.
@da so se številna dekleta že pred stotimi leti metala v grob
Žalostno. Zame nerazumljivo. Ampak razumem psihično labilnost in žal sem poznala kar nekaj ljudi (duševne motnje), ki so storili samomor.
@Prav dobili so občutek, da jim je Bog vzel upanje v boljši jutri in edinega angela, kateri jih je varoval pred slabimi rečmi.
Zanimivo. Pred njegovo smrtjo se o njegovi funkciji angela ni prav dosti govorilo. Ampak vzamem v zakup, da nekateri postanejo (bolj) slavni po smrti, sploh če umrejo relativno mladi. Zelo pa spoštujem njegovo dobrodelnost in se strinjam, da si zasluži kakšno posmrtno priznanje.
Skratka - ob tem zapisu sem izrazila samo svoje mnenje, ki je drugačno in ponavljam, da se mi žalujoči ne zdite nič manj vredni od mene, le DRUGAČNI. Upam, da je to jasno tudi histeričnim ženam, ki bi se eventuelno obesile na mojo (domnevno, hihi) hudobijo.
Lep pozdrav in upam, da se vidimo na Bložiču!
jaz sem sicer mali trač freak in sem do pred enega meseca imela s temi trač revijami tak lep obred, zjutraj šla pa revijo, skuhala kavico in potem brala in dala možgane na pašo….od 16.10. pa sem kupla menda 3 revije, ostale so bile skrajno neokusne, kaj je toše nazadnje jedel, s kom je spal, kaj je mislil in kaj pisal…klinc pa tako, za tako omalovaževanje od mene ne bojo dobili dnarja. pa tud če gre za tisi euro oz. euro in pol. nihče ni nič pametnega napisal, vse frčafle, ki znajo na približno črkovat so pisale članke in čvekale.da jih ni sram…
Nataša, le še nekaj bi ti rad povedal. Toše je v Makedoniji za angela veljal že deset let pred smrtjo, saj je zaslovel že kot otrok. Kot najstnik je že napolnil ogromne stadione in že takrat so Makedonci v njem videli nekaj posebnega. Tega večina ljudi ni vedela, saj je popularnost v Sloveniji ujel šele pred kakimi tremi leti. Na domačem trgu pa je bil znan že veliko prej. Je pa jasno, da ko taka oseba umre, da postane še večja in bolj pomembna. Pa ne zaradi hinavščine, ampak zato, ker je ljudem res hudo zanjo.
Tošejevo kariero spremljam od leta 2000 in vem, da je veliko ljudi začelo poslušati njegovo glasbo, ko je umrl, ampak Toše je v Sloveniji prebil led, ko je posnel duet z Anjo Rupel in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo postal znan tako v Sloveniji kot Evropi kot je v drugih bivših republikah.
Ko se zaveš svoje umrljivosti, začneš bolj ceniti svoje življenje in življenje drugih. Četudi osebe osebno ne poznaš, to še ne more biti razlog, da ti je vseeno za smrt nekoga. Ja, Toše je bil premlad in predober, prav tako vsak pozna nekoga, ki je umrl premlad in predober in žaluješ. Za vsako smrt, ki jo slišiš bi moral pokazati dostojanstvo in se v svoji minuti tišine posloviti od te osebe. In ne, Toše ne bo več gledal sončenga zahoda, morja, se ljubil in pel. Ti pa boš…
Toško je ena hudo dobra, nora in prijazna oseba. Svet je z njim izgubil toliko dobrega. Ta dečko je imel v sebi TOLIKO, o njem je tako težko pisat, ker je še boljši od tako dobre čokolade.
Pismo, oni tip tam zgoraj je naredil HUDO veliko napako. Ta dečko je imel še toliko ljudi za naučit kaj je to glasba, kaj je življenje in kako imeti rad.
Naj nekdo reče, da je to bila le grenka šala in da je še živ :’( .
Ko berem tvoje zapise o Toškotu, si ne morem pomagati, da ne bi imela solznih oči, ker ga vedno opisuješ tako, kot ga vidim jaz, tvoji občutki so podobni mojim…komaj sem čakala, da spet kaj napišeš o njemu. Tiste članke, ki se že po naslovu vidi, da so trači, jaz raje preskočim, ker tudi mene preveč utrujajo. Raje pogledam kakšen njegov koncert…Iztok, ne drži žalosti v sebi, pomaga če jo deliš z drugimi, pa tudi na mnenja oseb kot je MP nima smisla, da se odzivamo, ker verjetno ji da to še večje veselje, da piše bedarije kot jih pač piše, ampak za vsako rit se najde šiba, tako da se bo tudi za njeno.
Res je on tam zgoraj naredil eno veliko, veliko napako, da nam ga je vzel tako zgodaj in tudi jaz še kar čakam, da bo kdo rekel, da je vse le šala…
Lep dan vsem skupaj in imejte se radi, kajti življenje je včasih prekratko. Iztok, tebi pa še enkrat hvala!!!
nataša, ko bom velika hočem biti tako superiorna in emotionaly unattached kot ti….mi bo precej olajšalo življenje…toda…če pomislim še enkrat, je pa tud fajn, če mam emocije…
Zgodb takih in onakih je res ogromno, zato marsikateri članek preskočim. Ker zadeve, kot so ta da so njegovi menađerki ukradli pogodboi iz torbice, ko je le ta ležala v bolnici, se mi gnusijo, če so seveda resnične. Človeška nemorala ne pozna meja. Moj oče se ravno danes vrača iz Makedonije. Par dni nazaj me je klical iz Skopja, da mi pove, da vsako jutro s trga štartajo 3-4 avtobusi polni folka, namenjenega v Kruševo. Da je na trgu toliko svečk in raztopljenega voska, da si mislit ne moremo. Še vedno se iz vseh lokalov slišijo Tošetovi komadi. Reku mi je tudi, da krožijo res grde “zgodbe” in da so iz tega neredili nenormalno štalo. Nekateri samo za to, da se pojavljajo v javnosti. Da pa “sitna raja” res žaluje in jih nič drugega ne zanima.
Iztok popolnoma se strinjam s teboj. Lepo si vse napisal. Ko berem tvoje besede, vidim svoje misli. Tudi mene je njegova smrt pretresla. Kar nekaj časa po njegovi smrti sem bila v depresiji in globoko premišljevala o življenju in o smrti. Tudi sama sem veliko na cesti in njegova smrt me je čisto vrgla na realna tla. Toševa tragična nesreča me je opomnila, da smo vsi umrljivi. Danes si, jutri te več ni…Človek na to kar pozabi. Šele izguba ljubljene osebe, pa naj bo to pop zvezda, te pahne na realna tla.
Neumesni komentarji ljudi, ki se nad Toševo smrtjo še naslajajo, so dodaten udarec. Cel mesec spremljam kar nekaj blogov in forumov o Toši od Slovenije do Makedonije. Pa mi ni jasno, zakaj se samo na slovenskih blogih najdejo ljudje, ki s svojim besedami blatijo Toša in vse njegove oboževalce, ki žalujejo za njim. Ni mi jasno?! Ne razumem, kakšen film se ljudem vrti v glavi, da se delajo norca v takšni situaciji? Tu nekaj ne štima…
Kar pa se tiče vseh eksluzivnih zgodb, ki so jih objavili številni častniki, pa mislim, da ne gre verjeti vsega, kar je bilo napisaneg. Ne verjamem, da je sploh kdo od domačih dal kakšen intervju. Po običajih, naj bi pravoslavci žalovali 40 dni (to nedeljo 25. 11. je točno 40. dan) in dvomim, da bi se v tem času Toševi sorodniki medijsko izpostavljali. Tudi meni je dovolj vsega, kar je bilo napisanega. Nič ga ne bo obudilo. Zato dragi novinarji pustite Toša, da počiva v miru.
Res je Iztok, premalo se piše o njegovi glasbi. Toše je imel srečo, da je na svoji kratki, a zelo uspešni glasbeni poti sodeloval z mnogimi uspešnimi tekstopisci in glasbeniki, ki stojijo za njegovimi skladbami. Mnogi namreč mislijo, da je Toše avtor vseh skladb. Pa ni tako. Nekaj besedil je napisal sicer sam, kot na primer Poljsko cvijće. Morda je celo kakšno besedilo uglasbil. Sicer pa za imenom Toše Proeski stoji cel tim ljudi, ki je omogočil, da lahko uživamo v tako dobri glasbi.
odlična besedila + odlična melodija + angelski glas Toša Proeskega + odlični aranžmani = odlična glasba = popolna umetnost
Poleg uspešnic, ki sem jih poznala od prej, sem najprej preposlušala album Igra bez granica. Nimam besed!!! Res odličen album. Potem je bil na vrsti album Pratim te. Odlično!!! Danes se preposlušala album Dan za nas. Fenomelnalno. Včeraj sem v avtu jokala ob poslušanju pesmi iz albuma Božilak. Noro dobra glasba!!! Ob poslušanju Toševe glasbe čutim veliko. Čutim ljubezen, žalost, čutim veselje… Vsaka pesem je nekaj posebnega…In kar ni mi dosti. Vsak dan poslušam njegovo glasbo, najaje v avtu…Upam, da bodo izdali album, kjer je gori Aria in drugi komadi v angleškem komadu. Verjamem, da je glasba noro dobra…
Toše počivaj v miru!
veš Iztok, že od tistega tragičnega dne sem večkrat na tvojem blogu. Ti kar piši o Toši, karkoli boš izvedel. Poslušaj mojo zgodbo. Bližam se 50. letom, pa me je njegova brezvezna smrt tako prizadela, da ni dneva, ko mi ne gre na jok. Poznam vse njegove pesmi. Spremljam ga od leta 2005, ko je bil v Sloveniji. Priznam, da vsak dan res nisem visela na spletu, ampak vsake toliko sem pa le pogledala kaj se z njim dogaja. In kar je najbolj važno, obstajal je, bil je živ.Ta fant je imel izjemen vokal, izžareval karizmo, krasne pesmi, moral si ga imeti rad. Vsak dan si dopovedujem in se sploh ne razumem, zakaj za vraga me je tako udarilo. Celo moji odrasli hčeri, ki tudi vesta kdo je bil, se mi čudita.Tolažim se in upam, da me bo po določenem času malo manj bolelo.
Škoda ga je. Pogrešam ga.
Buba, če si to želiš, si poišči delo v sociali, po možnosti z ljudmi s težavami v duševnem zdravju in boš videla, kako boš hitro znala predelati prekomerne emocije… Na tri mesece en samomor, krize, trpljenje…ampak, ja, seveda, ni primerjave z dotičnim objokovanim. Ok, zdaj bom res zaključila to brezplodno debato, ker preprosto nismo na frekvenci. Papa.
Poglejte, kako fant obvlada klavir in petje:
http://www.youtube.com/watch?v=TnEoWpSw8B0
Pesem, ki ni nikoli izšla na albumu, v živo jo je pa dostikrat izvajal.
Kar se balad tiče, pa je tudi na novem albumu nekaj dih jemajočih:
- Ostala si uvijek ista - morda najboljša doslej. In hkrati ” njuna ” pesem- njega in njegove ljubljene.Zdi se, kot da se to že iz interpretacije čuti.
- Još i danas zamiriše trešnja… Brez besed!
NIKOLI POZABLJEN!
Sonček, hvala za čudovit posnetek.
Jana, popolnoma te razumem.
Poštovani gospodine Iztok Gartner,
drago mi je da postoje ljudi, koji su tako voljeli Tošu i u Sloveniji i koji se na takav način opraštaju od njega. Nadam se da mi nečete zamjerati što pišem ajde recimo tome jeziku ali bolje ne..da ne bi došlo do kakvih izpada, pogotovo od osobe mp..Moram reči da dosada nisam nigdje naletjela na takve recimo tome ispade kao na ovome blogu i stvarno ne razumijem ljude, koji mogu da pišu na takav način iako su mladi, željni neke svoje slave..Ali ja prvenstveno vjerujem, da su to neki mladi ljudi, koji u tim godinama mrze sve po redu, ne znaju šta bi sa svojim životom, čežnu po pažnji jer sami te pažnje ne dobiju, žalostno je jer upitajmo se gdje su tu njihovi roditelji? Ja na takve komentare regiram samo jednom jer znam koji im je cilj i žao mi je što ste pustili, da se razvije do kraja sa strane mp. U stvari nije važno, meni je drago da posle svega i u Sloveniji mogu pročitati lijepe komentare o našom Toši ( zar nije lijepo kad kažemo naš ), jer on je bio naš sa srcem i dušom uživao je u pjesmi i pjevanju, davao se ja na sve moguče načine za nas, da ne pričamo kako human je bio, da bio je bogat ali je to bogastvo dijelio sa drugima…Da ima dosta komentara o njemu, na žalost sve se vrti oko privatne sfere ali razumijem i razumijte, otišao je tako mlad na vrhuncu svega, još toliko toga smo htjeli od njega, toliko toga je bilo pred njim…oh kakav talenat je samo bio..Tošu i njegove pjesme sam upoznala od 2000 godine…i nema dana da ne sjedem u avto i pomislim na njega, NE BRŽE OD ŽIVOTA, to mi je tako ostalo u glavi, ta njegova slika i taj ne brže…. Tekle su suze i još teku.
Moram reči da sam toliko blogova prešla, pročitala ali Vi gospodine Iztok ste me jako prijatno iznenadili. Hvala Vam na tome. Moram još reči, da čekam na izdanje njegovog engleskog albuma i još neobjavljenih pjesama ( nadam se, da razumijete o čemu sam sve pisala…)
Toše neka ti je laka crna zemlja
Jaska, drago mi je, da ste se javili i da postoje ljudi koji i tamo čitaju moje zapise.
Toše je bio i vaš i naš. A sad je samo od Boga.
Neka počiva u miru za sva vremena.
Hvala
ja pa res bil je velik človek z veliko potenciala in ljubeznijo do otrok in sočloveka in ravno zato smo ga tako oboževali in imeli radi.seveda ne smem pozabiti na izjemen vokal in njegovo karizmo in energijo ki ja kar žarela in sevala,ko je stopil na oder!!!!
zato je ša žalost toliko velika ko se je zgodila tragična nesreča in žalostno je ko se najdejo nekateri osebki,ki imajo proti tošetu in govorijo prek njega tudi zdaj ko počiva v grobu,pa ne po svoji krivdi!!!
meni bo ostal vedno v lepem spominu in zelo mi je hudo,da ga nisem nikoli videla v živo,a sem imela priložnost pa nisem šla!!!res sem prava tepka!!!
lep dan vsem!!!!
Jeste li culi njegovu ,,THE HARDEST THING,, ?
Boze koja je to pjesma!
To je najbolje sto je ikada napisano i opjevano…..
Zagreb-boy
Munja, evo ti linka do mog novog teksta:
link
Pozdravljeni… tudi meni je hudo, ko se spomnim na tošeta… Bil sem na predzadnjem koncertu v Skopju… Njegov nastop je bil fenomenalen…
Bom skušal nataši razloži kako se lahko človek naveže na pop zvednika… Ko se je začela cerkev razvijati je bilo prepovedano risati svetih podob kot so kristus, in svetniki… Cerkev je ugotovila če ljudem pustijo izražati vere s pomočjo slik si bodo ljudje bolje zgradili svoja prepričanja… da ne bo pomote sem veren(bog obstaja),in verjamem da je bil Toše božanski.
Enako velja za zvednike, kadar jih spremljamo po televiziji, imamo občutek da je del nas, in kadar slišimo na mediju, dobrega , se veselimo in kadar slišimo da nam je angel umrl, Natša takrat mi trpimo, ker nam ni vseeno…
nekaj sem se še spomnil… Njegova smrt nas je vse streznila. Smrt ni nič hudega saj je smrt isto kot rojstvo… če se lahk tak izrazim da se v življenu dvakrat rodimo… umremo nikoli… Naj nam bo Toše Proevski vsem zgled kako ke gledal na svet( ni bil ljubosumen, kot smo mi Slovenci, veselil se je z drugimi kadar so uspevali)
Kadar je umrl sem spoznal kaj smo zgubili, edino kaj nam preostane da se zgledujemo po dobrim in ko nas dočaka ura, ga zopet srečamo v nebesa poleg Boga, ker smo si zaslužili Nataša…
Milan, zelo lepo zapisan komentar. Vidim, da si možakar na mestu.
Res je Toše je bil angel na Zemlji! Zelo mi je žal ker ga ni več med nami in da nisem imela možnosti da bi bila na keremkoli izmed njegovih koncertov in bi njegove pesmi slišala že pred njegovo smrtjo ker so res dobre, ta njegov angelski glas, posluh, balade… Na žalost sem njegove pesmi slišala šele po njegovi smrti (razen bolj znanih). Tako so dobre in ravnokar poslušam Sobu za tugu, Iztok prav imaš ta pesem tudi mene spomni na Toškota:( So mi pa tudi use ostale zelo všeč Nesanica, Kad srce plati stari dug, Još jedan stepenik, Poljsko cvječe, Naj Naj, Na mesto zločina, itd. Prav posebna pesem mi je pa The hardest thin, vedno ko jo slisim in vidim spot spustim solzo:’( Res nimam grde besede, ki bi jo lahko izgovorila za Tošeta, njega lahko opišejo same lepe besede. Nevem pa zakaj se obremenjujete s tem kar drugi pišejo kot je mp.. Ceprav vem da te tudi besede drugih, ki jim ni bil všeč prizadanejo! Enostavno mp in ostali njej podobni nimajo drugega dela, če jim Toše ni bil všeč pa naj ne gledajo njegovih strani koj je tvoj blog. Mene pa na Tošeta spominja toliko stvari kot so njegove pesmi, slike, posnetki, moj zvezek v katerem so nalepljene njegove slike ter napisane njegove pesmi.., moja najljubša majica na kateri piše Toše Proeski z njegovo sliko:D.. Še dandanes spustiim solzo za njim:( Res je bil angel na Zemlji, zelo izjemna oseba,… Toše Proeski počivaj v miru! Radi te imamo in prepričana sem da nas gledaš in prisluhneš našim besedam namenjenim Tebi, vem da nas slišiš! Tebi Iztok pa vse čestitke za tako dober blog, piši še naprej! Lp
Da Toše je otišao kao najveci i najbolji ali najskromniji i najvoljeniji!!