Boli me kurac za kazni, zaradi svoje varnosti bom poskusil voziti po omejitvah

22.11.2007 ob 01:43

Na naših cestah je vsak dan več smrtnih žrtev. Kot bi živeli v zajebanem Iraku. Ali na kakem drugem vojnem območju. Naše ceste so vojna cona. Kurčevi war zone, kjer ni varen nihče. En sam napačen pogled, ena sama napačna gesta in kot bi trenil se lahko znajdemo na drugem svetu. V raju, ali še slabše, v peklu. In ogromno nesreč se s smrtnim izidom konča zaradi prevelike hitrosti. Zaradi divjanja. Zaradi živčnega pritiskanja na plin. Ko človek sede v svoj avto, je glavni jack v mestu. Pa četudi ima staro garo se počuti kot velik frajer, ki mu nihče ne more nič. Glasbo si lahko navije do konca, cesta pa mu omogoča, da vozi toliko kot si želi. Kljub znakom in policajem, ki jih je na naših cestah čedalje več. In potem so tu avtomobili, ki letijo 240. Avtomobili, v katerih se lahko pelješ 200 in se počutiš kot da se pelješ 30. Ali kot da si čisto pri miru. To so avtomobili, ki so narejeni za velike hitrosti. Sicer varni avtomobili, ki pa se vseeno razletijo kot kocke, če se z njimi pri taki hitrosti zabiješ v drevo, v zdi ali v drugo vozilo.

In zdaj so kazni za prehitro vožnjo zelo visoke. Skorajda previsoke in take, da nas zadane kap, ko dobimo položnico. Jasno, država želi znižati število smrtnih žrtev in voznike prepričati, da se morajo voziti po omejitvah. Toda to žal ne zaleže, saj he smrtnih žrtev čedalje več. In čedalje več je tudi voznikov, ki divjajo in se požvižgajo na omejitve. Voziti 50 v naselju, ki izgleda kot da ni naselje, je seveda utrujajoče in skorajda nemogoče. Prazna cesta sredi noči pa nam da pogum, da pritisnemo čez 90, ko je treba. To je v ljudeh. Ljudje radi pritiskamo na plin se uživamo v vožnji. In očitno redko kdaj pred seboj prenesemo voznika, ki pač vozi malce bolj počasi. Ki pač hvala bogu upošteva predpise in se ravna po omejitvah. Morda zato, ker je star. Morda zato, ker se pač drži pravil. Morda pa zato, ker je prejšnji dan plačal 500 evrov za prehitro vožnjo in mu manjka le ena točka do odvzema izpita. Toda ostalih voznikov to ne briga. Vsi komaj čakajo, da ga bodo lahko prehiteli.

In potem so tu avtoceste, kjer je omejitev 130. Malo, če pomislimo, da nam avto nese 230. 130 imamo na kazalcu še preden pritisnemo na plin. Hvala bogu, da je zadnje čase na avtocestah toliko tovornjakov, ki preprečujejo hitro vožnjo. To je njihova edina svetla točka. Vse ostale sem o teh prekletih pošastih govoril že v drugih zapisih. Drugo dejstvo, ki upočasnjuje divjanje na avtocestah so seveda popravila, ki se izvajajo praktično vsak dan in tudi največjim divjakom onemogočajo, da bi leteli več kot 100 na uro. Le pomislite na tisto zoprno omejitev med Celjem in Ljubljano, kjer seje treba skozi predore peljati zelo počasi. Vsi vozniki komaj čakajo, da bo omejitev konec in se sprašujejo zakaj sploh mora biti. Če ne bi vedeli, da lahko fašejo kazen, bi skozi predore in med predori divjali kot nori. In prav vsak potem kot največji dirkač pritisne na plin, ko opazi znak, da je omejitve konec. Taki smo. Neverjetno, a resnično.

Pa naj končam z nekaj rešitvami, ki so bolj kot ne utopične, a vseeno pametne. Seveda v primeru, če bi se jih dalo izvesti.

Prvič, naj vse firme avtomobilov začnejo izdelovati avtomobile, ki ne bodo šli več kot 50 kilometrov na uro. Tako bomo vsi vozili enak, prav nobena nesreča pa se ne bo končala s smrtnim izidom.

Drugič, naj se nekdo spomni avtomobila, ki bo vseboval računalnik, ki vozniku ne bo pustil prehitre vožnje in ga bo peljal čisto po omejitvah.

Tretjič, naj bo kazen za en sam kilometer nad omejitvijo 5000 evrov, takojšnji odvzem vozila in doživljenjska prepoved vožnje. Me res zanima kdo bi si še drznil divjati.

Četrtič, naj bodo policaji na cesti na vsakem kilometru in naj ustavijo samo tiste, ki divjajo.

Petič, naj bo nekje nad nami nekdo, ki vse vidi in vse sliši ter nam za vsako kršitev omejitev podari nesramno kazen. Recimo, za vsako divjanje v naselju moramo pojesti kilogram živih glist. Za vsako divjanje na avtocesti pa kilogram svežega pasjega dreka.

Šestič, naj se bencin loči na dva dela. Za tiste, ki bodo vozili po omejitvah in za tiste, ki bodo divjali. Za prve naj stane 10 centov za liter, za druge pa 10 evrov na liter.

Priznam, tole so neumne ideje, toda prepričan sem, da bi vžgale in da na naših cestah ne bi bilo več smrtnih žrtev.

Kaj pa jaz? Sem dober voznik ali norim kot ostali. Okej, priznam, včasih rad pritisnem na plin. Kljub težki prometni nesreči, ki sem jo imel januarja lani. Ne zaradi prehitre vožnje, marveč zaradi nepazljivosti na križišču. Kljub temu, da sem nekaj časa nazaj fasal hudo kazen za prekoračitev omejitve v naselju. Toda zadnje čase se mi zdi, da pazim. Da ne divjam. Da se skušam ravnati po omejitvah. Da mi en gre več tako zelo na živce kak voznik pred mano. Da se počasi navajam tudi na tisto zoprno in predolgo stotko med predori od Celja do Ljubljane. Da grem od doma raje prej in se mi potem ne mudi preveč. In da se zavedam, da lahko prav neprilagojena hitrost postane glavni razlog za prometno nesrečo. Misel na to, da bi se 200 na uro zaletel v kak zid, mi ni prav nič prijetna.

Vozimo počasi. Prišparali bomo bencin, naše ceste bodo bolj varne. Če se bomo slučajno zaleteli, bomo zagotovo preživeli in jo odnesli le z nekaj praskami in uničeno pločevino. Ne splača se. Na cilju bomo lahko pet minut prej ali pa nikoli. Ni vredno, da bi človek umrl na cesti. Naše življenje je preveč dragoceno za tako neumno smrt.

Ali kot pravi raper Kanye West: “Drive slow hommie, drive slow.”

 

9 komentarjev na “Boli me kurac za kazni, zaradi svoje varnosti bom poskusil voziti po omejitvah”

  1. XXX pravi:

    Tisti, ki gredo malo hitreje ne ogrožajo nikogar. Na drugi strani so smrtno nevarni nesposobni vozniki, ki izsiljujejo prednost v križišču in se nato sklicujejo ne “nepazljivost”.

  2. kristina pravi:

    Iztok ful dobra tema. Sem čisto not padla ;) Joj te tvoje ideje za upočasnitev vožnje so res super!!! Kar na ministrstvo za promet jih pošlji, mogoče pa bodo kakšen predlog sprejeli. Tale 6. predlog je res super. Za tiste, ki vozimo po predpisih 10 centov za 1 liter, za prehitre pa 10 eurov. To bi bilo res fino, glede na to, kako rastejo cene bencina. Verjamem, da bi marsikateri voznik premislil, preden bi prekoračil dovoljeno hitrost.

    Vsekakor se strinjam, da bi morali voziti pametno, strpno in v okviru zakonskih omejitev. Sama se trudim voziti po predpisih. Kadar se mi mudi, tudi stisnem na plin, vendar ne več kot 10 km od dovoljene hitrosti.V bistvu vozim tako, da ne oviram prometa in da nikogar ne ogrožam.

    Na sploh pa se mi zdi, da tu v Sloveniji vozniki še kar upoštevamo pravila. Na slovenskih cestah se čutim varno. Na Hrvaškem je situacija slabša. Vsak vikend na cestah ugasne vsaj 1 življenje. V turistični sezoni ni bilo dneva, da ne bi kdo stradal. In zakaj? Ker res divje vozijo. Sama sem tam imela kar nekaj slabih izkušenj. Na primer: vozila sem po lokalni cesti ponoči dosti več od dovoljenje hitrosti, pa se je za mano vozil nek maniak, ki mu očitno moj stil vožnje ni pasal. Zato je divje blendal in mi kar spustil dolge luči. Ni me hotel prehiteti. Čutila sem se ogroženo. Cesta je bila kar vjugasta, ponoči sem itak slabše videla, ko mi je on zadaj svetil je bilo še slabše, umakniti pa se nisem mogla, ker ni bilo nobene postaje ali bankine. Takrat sem si želela, da bi moj avto dobil krila in da bi poletela. Ker tip ni odnehal, sem konkretno stisnila na gas (tip je končno ugasnil dolge luči) in molila boga, da pridem živa na cilj. Hvala bogu je bilo vse uredu. Še živim in na srečo nisem nikogar povozila. Vendar sem bila ful v stresu. Tako nestrpni vozniki, ki imajo za nalaš prižgane dolge luči, mi gredo pošteno na živce. Najraje bi si v avto v prtljažniku ugradila nek top in potem samo streljala, slepe naboje seveda. Vem ja, da sem s to izjavo nestrpna. Samo ko se čutim ogroženo, se branim ;)

    Letos sem bila na Baliju in kar ne morem verjeti, kako so tam vozniki strpni. Čist drugi svet. Prava idilia. Vozniki se tam nič ne razburjajo. Res so cool!

    Tak da jaz tudi priporočam strpno in varno vožnjo v okviru omejitev.

  3. verbatim pravi:

    No, meni se tvoji predlogi zdijo neumni. Omejiti avtomobile na 50 km/h? Saj nimamo pol dneva časa, da pridemo v Ljubljano (sicer pa Nemčija dokazuje, da hitrost ni vedno glavni krivec). Povrhu vsega pa po mojih okoliških vaseh nihče ne vozi 50…omejitve so pač ostale iz stare Jugoslavije, kjer tabla za naselje ni pomenila 50. Tak da se nihče ne sekira …tudi policija se jih ne drži, ker vedo, da so neumne omejitve.

    Problem so divjaki, pa to ne tisti, ki vozijo 60 ali 70 čez naselje (ki je sicer normalna evropska hitrost čez naselja), ampak tisti s 150. Takih pa se vedno nekaj najde. In zdi se mi neumno, da vsi samo krivite Slovenijo in hitrost. Drugje v tujini še bolj divjajo (tudi Avstrija, Nemčija), pa ne pride do nesreč. Ne spomnim se, kdaj sem na mestnih ulicah videl folk, ki vozi več kot 100, kot lahko to vidimo v Nemčiji. Dva meseca nazaj sem šel po avstrijskih stranskih cestah, namesto po avtocesti … skoraj celo pot smo v koloni šli več kot 40 km/h čez omejitev.

    Jaz sem prepričan, da je pri nas kriva slaba cestna infrastruktura in neumni vozniki (ne prehitri). STOP znaki so tako za okras, izsiljevanje prednosti pa nacionalni šport. In dokler policija nekomu, ki se ni ustavil pri znaku STOP, ampak je zapeljal v križišče in pri tem povzročil nesrečo, napiše neprilagojena hitrost, tako dolgo ne bom verjel pravljicam o hitrosti. Ali pa se popolnoma pijan zaleti v drevo, potem pa napišejo vzrok neprilagojena hitrost… v Sloveniji tako dolgo ne bo boljše, dokler ne bodo začeli delati analize, zakaj je nekje neprilagojena hitrost (ki je lahko le posledica nekega drugega dejanja), torej iskati vzroke.

  4. Darja Darja pravi:

    Neprestano sem na cesti in se kar nekajkrat izognila tragediji. Očitno imam tam gor nekje skrbnega varuha. Vedno je šlo za izsiljevanje. Konkretno včeraj, prehitevanje po desni v križišču. Hej, model je pridobil točno EN avto. Preprosto ne razumem. Res ne… Kar nekajkrat sem se že videla parkirana pod tovornjakom, ker so se gospod očitno po sistemo “ko je jači” odločili, da prehitevajo na avtocesti, ne da bi pogledali, če gre slučajno kdo po prehitevalnem pasu.

    Tako, da sem tudi jaz mnenja, da hitrost ni edini problem. Gre za cel kup stvari. Od alkohola za volanom, do neprestanih del na cesti, do idiotov, ki preprosto precenijo svoje sposobnosti, pa do polžev, ki ti na avtocesti vozijo 60.

    In to, da samo jaz pazim ni dovolj. To je polovica. Vedno se mi lahko zgodi, da me bo ubil nekdo drug.

  5. ajda pravi:

    Ja Darja, saj to je najbolj grozno. Tvoj zadnji stavek. Da ti paziš je samo polovica, za drugo polovico drugih si lahko mrtev.

    Kar nekaj let imam vozniški izpit, naredila sem ga pri 18. Na začetku sem vozila zelo previdno in počasi. Vedno sem se zavedala, da so moje sposobnosti veliko manjše, ker nimam izkušenj. Sčasoma sem začela voziti bolj “normalno”. Saj tudi prej ni blo pod omejitvami ali kaj takega. Za sabo imam kar veliko kilometrov in najbolj me je naučila ena stvar. V vožnji VEDNO spremljej napake drugih. Npr, če greš skozi križišče, na katerem imaš prednost oz zeleno luč, VEDNO poglej levo in desno in podobne stvari. Upam, da razumete. In to me je že velikokrat rešilo. Saj ne rečem, tudi jaz grem ćez naselje kakšnih 60. Po obvoznici pa grem max 120, po avtocesti pa max 140. Ker avtoceste se pa bojim ko hudič križa. Tu so pa hitrosti v igri. Pa hitrosti se ne bojim, sploh ne. To, da je ćez tunel omejitev 60, pa ni zastonj, ker tla so betonska in ne asfaltna. Bojim se voznikov, ki ne uporabljajo žmigovca in še hujših.
    V zadnjem letu oz. dveh sem se čisto navadila, da grem čimbolj po omejitvah in sem skoraj vzgleden voznik.
    Joj pa tisti nedeljski vozniki so tudi katastrofalni, po sredini ceste, brez žmigovcev, čez naselje 50 (nič narobe), izven naselja 50 pa po sredi ceste…….. Takih raje ne prehitim, ker ne veš kdaj bo na levo zavil. Drugače sem rešila že nešteto situacij, mogoče naslednje ne bom.
    Po moji neumnosti bi tudi že lahko pokala pločevina. Človek pač ima kakpen slab dan. Ampak v mojih primerih bi res samo pločevina pokala pa mogoče kakpna praska, več pa ne. ampak to se preživi. Smrtni izid……..

    Neštetokrat sem se skregala z mojimi kolegi ali znanci, ki so hoteli pijani za volan. Nekaterim se celo vzela ključe in jih peljala domov. Marsikateri mi je naslednji dan rekel Hvala, jaz res nisem imel pameti. samo kaj ko bo naslednji teden isto. Mogoče pa sem le rešila kakšno poškodbo. Ko smo šli žurat, smo se vedno zmenili kdo bo vozil. Meni ni bilo problema voziit.
    Če pa se spominjam tistih dni, ko sem se s pijanimi vozila okrog, jaz sem bila še mladoletna, vsak vikend pijana…………brez pameti………Ja, zame je na nebu gotovo angel varuh.

    Torej vozniki, dajte potrudite se za tistih 50% možnosti z vaše strani, za drugih 50% pa prosite svoje angele. Ampak vseeno imate polovico možnosti, da se vam kej ne zgodi.

    Tele visoke kazni verjetno ne bodo zalegle, mogoče odvzem pik malo bo.
    Iztok imam še eno idejo, tistim, ki jim bodo vzeli izpit naj bo ponovno opravljanje izpite vsaj 2x dražje.

  6. kristina pravi:

    Čista resnica. Če sam paziš za volanom in se 100% držiš vseh cestnih predpisov, to še ni zagotovilo, da ne bo prišlo do nesreče. To je samo 50%. Ko poslušam o nesrečah, se mi zdi, da v nesrečah skoraj vedno umrejo nedložni. Po navadi vinjeni voznik, voznik, ki prehitro vozi ali na kakšen drug način povzoči nesrečo, skoraj vedno preživi. Sama se zavedam, da vedno ko sem udeležena v prometu, tudi kot peška, sem z eno nogo na drugi strani. Vozniki bi sami pri sebi morali vedeti, da z divjanjem in alkoholom v krvi lahko povzročijo veliko tragedijo. Problem je očitno v tem, da posamezniki precenjujejo svoje spopsobnosti na cesti in se potem v kritični situacii ne znajdejo.
    Jaz se na avtocesti čutim varno. Varno pa iz tega vidika, ker sta dva pasova. Če se mi mudi, brez nobene nevarnosti prehitevam (najhujše mi je prehitevanje na lokanli cesti) , če pa sem lena, pa lepo počasi vozim po drugem pasu. S tem nikogar ne ogrožam. No druga zgodba so tovornjakarji. Najhuje mi je, ko se tovornjakarji prehitevajo med seboj. In če se slučajno znajdem vmes med 4 tovornjaki (na levem pasu en pred mano, drugi za manu, ostala dva na desni polovic), pol pa sem res živčna. Se čutim ful nemočno. Ko vozim mimo tovornjakov, se počutim nemočno kot mravljica, ki jo lahko pohodijo. Tak, da tudi sama upam, da je neki anglel, ki me varuje.
    Srečno in varno vožnjo vsem!!!

  7. radovednez pravi:

    Tudi jaz sem mnenja, da sama hitrost (še) ni vzrok nesreč. Nenazadnje, če pelješ po avtocesti 160, skoncentiran in v sodobnem avtu, si manj nevaren, kot neka klepetulja/klepetalec, ki sicer po pravilih vozi 130, vendar je z mislimi povsem drugje in ni sposoben odreagirati na kakršnokoli nevarnost na cesti.

    Problem je po mojem mnenju v vozniški nekulturi, objesnosti, predvsem pa podcenjevanju odgovornosti na cesti. Ljudje vožnjo ne jemljemo dovolj resno. Ne zavedamo se, da imamo v rokah morilsko orodje. Vmes se pogovarjamo po telefonu, ne gledamo v ogledala, skratka obnašamo se, kot da smo sami.

  8. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Dragi moji, jasno da ni le hitrost razlog za vse več nesreč. Na hitrost sem se tokrat osredotočil zato, kjer je trenutno največja gonja prav zavoljo tega. In prav za prekoračitev omejitve so se malce nazaj močno povečale kazni. Opozorilo, da se kar 38 odstotkov nesreč konča s smrtnim izidom zaradi prevelike hitrosti, pa je tudi vsepovsod. In ko me kdaj ustavi kak policaj, me vedno prime le zato, ker sem vozil prehitro in me ujame na radarju. Zaradi tega sem pač v temle postu največji poudarek dal le temu.

  9. lamp pravi:

    osebna in splošna kultura se odraža tudi na cesti

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !