Verjetno najboljši slovenski film vseh časov.

Petelinji zajtrk je odličen film. Ne samo za slovenske, marveč tudi za evropske in ameriške razmere. Hudo prepričljiva, sočna, zabavna, romantična, očarljiva, dramsko kvalitetna, socialno dovršena in seksi mešanica drame ter komedije, ki izgleda tako, kot da bi jo režirali Balkanci. Recimo kak Emir Kusturica ali pa Slobodan Šijan. Družba iz Murske Sobote, ki se dobiva na »enem ta kratkem« pri avtomehaniku Gajašu (izredni Vlado Novak, ki bi za tole vlogo v ameriškem filmu brez dvoma počil oskarja), pri zadnjem ostanku Titove nostalgije, bi namreč brez težav nesla prav vse balkanske filme. Tako zelo sočni, iskreni in zabavni so. Vsi po vrsti. Še posebej Gajaš, ki pada na hrvaško zvezdnico Severino in si njeno sliko naštima tudi na svojo cigaretno škatlico. Če bi njegovo družbo vtaknili na avtobus filma Ko to tamo peva, ne bi zgrešili. In dejstvo, da so junaki slovenskega filma, filma, ki je ponavadi mrtev, je pravi čudež. Morda eden največjih čudežev zadnjih let. In tak je tudi tale film. Čudežno dober. Morda celo najboljši slovenski film vseh časov. Še boljši kot Pod njenim oknom, Ekspres ekspres, Ruševine in Sladke sanje. Kaj vem, morda celo boljši od Maškarade, Plesa v dežju, Kekca, Sreče na vrvici, Tistega lepega dne, Rdečega Boogiea, Na papirnatih avionih, Nasvidenje v naslednji vojni, Cvetja v jeseni, Doline miru, Drage moja Ize, Lažnivke in recimo Jebiga. Slovenski film brez ene same napake. Vse je tako kot treba. Tudi dialogi in igra, se pravi stvari, ki ponavadi uničijo slovenske filme. In tu je krasna ljubezenska zgodba, ki diši po španski strasti. Po filmu Jamon Jamon, kjer Pia Zemljič, žena lokalnega frajerja Daria Varge (tisti Varga, ki v Naši mali kliniki igra trapastega Debevca in ga morda kot Petra Musevskega, ki je v TV Dober Dan igral enako trapastega Zoisa, čaka huda kariera), in Primož Bezjak, mladenič, ki se zaposli pri mojstru Gajašu, izgledata enako vroče kot Penelope Cruz in Javier Bardem. Njun seks je soparen in zelo spontan. Tak kot v filmu Jamon Jamon, ali če hočete, v filmih Devet tednov in pol ter Divja orhideja. Okej, vsak slovenski film, ki daj kaj nase, ima prizor seksa in golote. Toda ne tako dobrega in romantično vročega kot naš Petelinji zajtrk, kjer Pia Zemljič še enkrat dokaže, da je pravzaprav edini pravi domači filmski seks simbol. In dvorana je bila polna. Nabito polna. Kot v starih dobrih časih Kajmaka in marmelade. In igralci so govorili slovensko. In to v čisto pravem slovenskem filmu in ne v kaki blesavo sinhronizirani ameriški risanki. Dober občutek. Tak, da sem bil po dolgem času spet ponosen na naše filme in na dejstvo, da sem Slovenec. Pa četudi je veliko slave odnesla Severina. Gajaševa sanjska ženska. Božanstvo, ki mu pričara petelinji zajtrk. In zmenek, o katerem bodo govorile še mnoge generacije.

Ocena 5

03.jpg