IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NA GLAS

Ženske imamo več napak od moških

Urška Alič Flajnik je ženska na mestu. Ženska, ki zelo dobro ve kaj dela in ženska, ki ji kot uspešni direktorici ne najdem para daleč na okoli. Pod njeno taktirko namreč že vrsto let teče kultni Špas teater. Gledališče, ki v soboto praznuje desetletnico ustvarjanja. In gledališče, ki nam je dalo največje in najbolj znane uspešnice slovenskih odrov. Ta teden je imela pravo norišnico, pa si je vseeno vzela čas zame. To me zelo veseli in s tem je dokazala, da ji ni vseeno za nikogar. Da ve kaj si želijo njeni gledalci. In da se zaveda, da si je treba čas razporediti tako, da ti ga ostane tudi za družino. Tudi za moža in za sina, ki ji pomenita največ v življenju. Svoja leta skriva tako zelo dobro, da še njeni najboljši prijatelji ne vedo koliko je stara. Vedno doseže svoje, pa četudi gre včasih zavoljo tega z glavo skozi zid. Noben zid ni namreč preveč trd za njeno glavo. Oder je njen svet. In ravno ta svet nam vedno znova ponuja skozi vrhunske predstave Špas teatra.

Začniva malce samovšečno, vam ostala gledališča zavidajo izredne uspehe, ki jih pri gledalcih dosegate s svojimi predstavami?

Žal ne poznam odgovora na to vprašanje, nikoli mi niso povedali kaj takega. Glede na to, kako se je spremenil pogled teatrov na njihov repertoar, kako so napredovali v marketingu in »prju«, bi rekla, da se želijo tržno obnašati, tako kot mi. Koga so si zastavili za cilj, lahko pa samo ugibamo.
Kaj pa morebitni očitki, da ste iz gledališča, se pravi iz umetnosti na nivoju, naredili preveč komercialno ter popularno zadevo?

To bi vzela kot velik kompliment. Končno se je našel nekdo in približal gledališče ljudem. Pri nas v Špasu se združujeta kvaliteta in kvantiteta. »Naši« avtorji komedij se uprizarjajo tudi v drugih teatrih, vsi naši ustvarjalci so vrhunski umetniki z veliko nagradami in stalnimi angažmaji povsod po Sloveniji. Menim, da je veliko naših obiskovalcev zašlo tudi v institucionalna gledališča, upam samo, da so jih tam uspeli tudi zadržati.

Zakaj tudi druga gledališča nimajo tako hudo uspešnih predstav?

To morate žal vprašati njih.

Kdaj nam boste servirali predstavo, ki je ne bo šel gledat nihče?

Ko bodo ljudje izgubili smisel za humor.

Pa greva na vaših pet žensk. Ste res bitja s toliko napakami, ki jih znate pred moškimi skriti ravno zaradi tega, ker ste ženske in jim zameglite razum?

Seveda. Me ženske imamo zagotovo še enkrat več napak kot moški. Pa se verjetno sploh ne trudimo, da bi jih ravno skrile. Vemo pa za tisto vašo edino slabost, ki vam zamegli razum. Zato so ženske.com tudi bolj obiskane kot moški.com.

Je bilo med igralkami, ki so nastopale v predstavi kaj ljubosumja in hude krvi?

Nikdar in nikoli. Zgodilo se je ravno obratno, postale so zelo dobre prijateljice, zaupnice. Me ženske presenečamo, vedno, na vsakem koraku. Nikoli nas ne boste spoznali in dajali v klišeje.

Moški so seveda vrnili udarec in ženskam dali po zadnji plati. Je šlo za željo po uspešnici ali za dejstvo, da so morali rešiti svojo čast?

Šlo je za pogodbo. Kaj bo šele takrat, ko pride kombinacija ženske in moški.com. Bomo pokazali da smo kot pes in mačka, ali pa da nam enostavno ni živeti eden brez drugega.

Se zavedate, da ste tudi v tej predstavi na kupu zbrali najbolj znane obraze v Sloveniji?

Saj je bil to tudi namen. Kot ženska pa sem izbirala tudi tako, da bomo imele ženske kaj lepega videti na odru. Ponavadi prve vrste prodamo ženskam. Kdo bi se branil take lepote?

Saj res, je Sebastijan Cavazza tudi zjutraj, ko je ves zaspan in zlepljen, tako prekleto čeden in seksi?

Ne vem, še nisem imela te izkušnje. Čakajte, pokličem Tino. Ja, odgovor je, seveda.

Kaj pa Lado Bizovičar, mu je slava kaj udarila v glavo?

Ne vem sicer, kaj mu je udarilo v glavo, slava sigurno ne.

Ena izmed vaših predstav je govorila tudi o stevardesah. Kaj bi bila vaša največja želja, če bi bila tudi sama ena izmed njih?

Ko sem bila stara 16 let sem mami požrla živce, da želim biti stevardesa. Šla sem tudi na neke razgovore. Hvala bogu me niso sprejeli. Neznansko se namreč bojim letenja.

Ko sva že pri letenju med oblake, se spomnite prav vseh uspehov Špas teatra ali jih je bilo preveč in ste nanje pozabili?

Bilo jih je res veliko, vsak ima svoj prostor v mojem srcu. Največji je, da so zdržali krizna obdobja in se obdržali 10 let. Zdaj se moramo spraševati – kaj šele bo?!

Kdo sta po vašem mnenju najboljša slovenska igralka in igralec?

Moj mož pravi, da sem jaz najboljša igralka, sin se je pa vrgel po meni.

Kaj pa filmi, vas mikajo, se boste podali tudi v te vode?

Ne, tega medija ne obvladam. Raje bi se ukvarjala z glasbo, glasbeniki so tudi fini za družbo.

Saj res, kaj menite o zdrahah v našem filmskem skladu?

Popolnoma nič, ker jim ne sledim. Je pa predvsem zelo žalostno, da slovenskim umetnikom ni dano, da bi ustvarjali. Mogoče bodo izumili kakšno cenejšo varianto snemanja filmov in se bo našel kakšen privatni producent ter pokazal kako se dela filme.

Kakšna predstava na vaših odrskih deskah nima kaj iskati?

Glede na to, da sem levična, delam predstave z levo roko. Ne maram desničarskih predstav.

In jasno, William Shakespeare je nekoč dejal, da je ves svet oder. Se vam ne zdi, da je v vašem primeru oder vaš svet?

Oder je moj svet in želim si, da bi postal tudi svet večine Slovencev. Mora pa biti tudi obratno, kje pa bomo črpali ideje za teater?