IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NA GLAS

PUSTITE MI ŽIVETI OD SVOJEGA DELA

Gostinec Tone Jančar se mi je prvič oglasil na mojem blogu. Pri zapisu »Esmeralda Canjuga Vidmar, dajte no, brez pretiravanja, lastniki lokalov pa brez blefa«. Pri zapisu, kjer sem napadel lastnike lokalov, ki se pritožujejo nad upadom prometa zaradi protikadilskega zakona. In potem se je med komentarji oglasil tudi gospod Jančar. Zdel se mi je iskren. Tako zelo, da sem spremenil celo svoje mnenje in da mi je bilo na koncu morda celo žal za tako strog zapis. Pri cigaretah sem vedno izhajal iz dejstva, da mi bo fino, ker ne bom smrdel po dimu. Predvsem v diskotekah in plesnih lokalih kamor zahajam. Pozabil pa sem na tiste majhen lokalčke, ki jim to predstavlja resen problem. In enega takšnega ima tudi Tone Jančar. Zelo zgovorni in simpatični možakar, ki je vedno pripravljen za šalo in ki se svojim gostom vsak dan posveti z dušo in telesom. Njegov lokal Vic Bar najdete v pasaži bežigrajskega dvora, sam zase pa pravi, da je lep in zelo skromen moški. Ravno zato sem mu dal možnost, da pove kar misli. Na vas pa je, če mu boste dali prav.

Kadite?
Da.

Zakaj taka jeza mnogih gostincev?
Ne vem za ostale, sam sem pa jezen zato, ker sem v lokal vložil vse svoje prihranke, pa še kredit, sedaj mi pa nekdo, ki v svoje delovno mesto ni vložil absolutno nič, odreja kaj in kako naj delam v svoji lastnini. Zakaj se sam ne morem odločiti kaj se bo dogajalo v mojem lokalu. Saj če je nekdo nekadilec, ga nihče ne sili da mora v zakajen lokal. Predvsem je moja jeza tako velika, ker me je strah za svojo eksistenco in za prihodnost članov moje družine. Žal je tako, da je promet v mojem lokalu padel za 60 odstotkov. Mislim, da razumete kaj se bi dogajalo z večino ljudi ,če bi se jim prihodki tako drastično zmanjšali.

Se vam ne zdi, da gre za blef in da se bodo zaprli le slabi lokali?
Ne razumem v čem bi bil blef, kaj bi z njim želeli doseči, saj če bi bilo vse isto kot prej, ali celo boljše, zakaj bi blefirali. Svojega lokala sam nimam za slabega, tega mi do sedaj tudi še nihče ni rekel. Je pa problem v tem, da je v poslovni stavbi, kamor so ljudje prišli na kavo ali pijačo, pokadili cigareto ali dve ter se vrnili na delavno mesto, kjer že prej niso kadili. Sedaj pa odidejo 50 metrov naprej, kjer je vrt brez sten in se lahko kadi.

Bi se moralo po vašem v lokalih še vedno kaditi in zastrupljati tiste, ki ne kadijo?
Če imaš spodobno ventilacijo, mislim da bi še vedno lahko kadili. O zastrupljanju pa mislim, da je to okoli cigaret že malo smešno. Pomislite na vse avtomobilske izpuhe, pa na vse Eje v hrani, pa vsa škropiva na sadju, pa še in še. Malo pomislite, bodite pošteni, pa povejte če so cigareti res najhujši ali pa edini zastrupljevalec.

Cigareta paše le po seksu. Vse ostalo je odveč. Imam prav?
Ja v tem grmu pa tiči zajec. Nekadilci ne seksajo, zato pa so tako nezadovoljni s sabo in svojim življenjem (smeh).

Kaj se dogaja z vašim lokalom po uvedbi protikadilskega zakona?
Zopet rešim vse križanke, preberem kakšno knjigo in se popolnoma posvetim tistim par gostom, ki slučajno zaidejo k meni. Promet je občutno padel, tako da sem moral nekaj pijač, sokov in piva, že vreči v smeti, ker jim je rok uporabnosti potekel. Da se razumemo. Če bi bilo več prometa, bi jih že prodal in nabavil nove zaloge. Pa ne misliti, da nakladam. Vam bi lahko lagal, sebi in svoji denarnici pa ne. Žal.

Kje vidite rešitev?
Dovoliti lastnikom lokalov, da sami izberejo kakšen lokal hočejo. To velja za gostinske lokale brez hrane. Baje, da imamo demokracijo. Povsod, samo tu ne. Ja pa kaj še. Vse bolj nas kontrolirajo in določajo kako bomo živeli. Saj boste vsi prišli na vrsto. Danes prepovejo eno, jutri zaukažejo drugo. Morda bi bila rešitev, da bi vsi lahko hodili na kavo in pijačo v klub poslancev. Reveži plačujejo za kavo s smetano neverjetnih 30 centov, z besedo, trideset centov. Uboge pare, kako si lahko s svojimi skromnimi plačami sploh privoščijo kavo.

Kak zakon bi sprejeli vi?
Ja to je pa res hipotetično vprašanje. Jaz bi sprejel zakon, da denar, ki ga odvajamo za zdravstvo, res tudi pristane tam. Ali ste pomislili, koliko ljudi mora plačati obvezni prostovoljni prispevek, da si direktor Vzajemne izplača plačo. Mislim, da vsaj 500 ljudi. Pa je to komaj njegova plača. Potem pa pridejo, službeni avto, pa plača tajnice, pa oprema pisarne, pa nagrada za uspešno poslovanje. Pa je to komaj direktor, potem pa pridejo namestniki, pa podnamestniki, pa še vsi ostali zaposleni. Pa prostori in tako naprej. To je samo Vzajemna, potem pa so tu še ministrstvo, pa razni zavodi v sestavi, pa uradi in še pa še. Dve tretjini denarja porabijo za svoje vzdrževanje, za paciente pa ostane ena tretjina. Ja, res so kadilci največji strošek te države.

Kaj boste počeli, če se lokal zapre?
Ne vem. Star sem 52 let in tepejo se za moje usluge v današnjih časih mladih in hitrih. Se kaj spomnite, da bi slišali za kuharja ali natakarja, ki je normalno odšel v pokoj. Ali guznemo, ali pa nas invalidsko upokojijo. Kje pa naj v naši družbi, ki tako zavrača starejše, ali recimo zrelejše ljudi. Ne vem in malo me je strah. To pa tudi najeda zdravje. Pa še cigareti za povrhu. Država mora sprejeti zakon,po katerem se je prepovedano sekirati.

Kaj pa ostali gostinci, imajo kake dobre ideje za rešitev problema?
Vsak dan slišimo za kakšnega posebneža, ki želi obiti zakon, na kak smešen ali izviren način. Saj se človek nasmeji, ko prebere ali vidi, vendar to ni rešitev. Pustite me delati, ljudje naj pa sami odločajo ali se bodo zakajali ali ne. Pa saj nikjer ni zakona, ki bi rekel, da nekadilec mora v zakajen lokal. V teh dveh mesecih odkar traja zakon, je bilo prav paradoksalno. Družba petih ljudi, samo eden je kadilec, ampak zaradi njega gredo vsi skupaj z njim na vrt,kjer je dovoljeno kaditi. Tam pa cigaretni dim ne moti nikogar.

Boste šli stavkat pred parlament?
Ja, odnesel bom svoj lokal na cesto, tako kot kamijonarji ali kmetje.

Sporočilo, ki bi ga radi povedali zelo na glas?
Deset let se pošteno trudim za svoje preživetje, delam vsak dan brez enega dneva bolniške, ker si je pač ne moram privoščiti. Samo dva tedna dopusta, plačujem davke in prispevke, ničesar ne želim ali dobim iz državne blagajne. Prosim vas samo, pustite mi živeti od svojega dela. Ljudje božji, zavedajte se, da nas večina vse težje živi od svojega dela. Nekaj mandelcev pa zelo dobro živi od našega dela. Ne dovolite jim, da pozornost od vse večjega kupa dreka preusmerjajo stalno nekam drugam. Mečejo nam kosti, da jih glodamo, medtem pa nas prav pošteno glodajo.