Ko sem danes zjutraj napisal tekst v spomin Tošeta Proeskega, nisem niti v sanjah pričakoval takšnega odziva. Vseh tistih 150 komentarjev, ki so deževali skozi ves dan. Pred mano so mu svoje zapise posvetili že drugi, zato sem bil prepričan, da bom le eden izmed mnogih, ki so o njem potem pisali skozi cel torek. In potem sem ugotovil, da so me ruknili na Moj Siol, na uvodno stran siola, kjer do tebe pride največje število ljudi. Bil sem zelo vesel, saj sem vedel, da bo mojo žalost začutilo ogromno ljudi. Toda 150 komentarjev je huda cifra. Toše je mnogim resnično pomenil veliko. In prišlo vas je kar 6177. Več kot 6000 različnih ljudi v enem samem dnevu. Pa to ni res. In to samo zaradi Tošeta in mojega iskrenega zapisa ob njegovi smrti. Sprva sem mislil narediti tako, da bi onemogočil komentarje, saj je bila res osebna tema, potem pa sem ugotovil, da bi bilo to grdo do tistih, ki želijo svojo žalost deliti z mojo žalostjo. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste razumeli mojo žalost in ki vam ni vseeno za smrt tega res velikega človeka.