Recenzije: Sicko, Stardust, 1408

16.10.2007 ob 00:38

STARDUST

Zelo lepa in dobro narejena pravljica za vso družino.

Stardust v Ameriških kinih ni vžgal. Kljub zvenečim igralskim imenom. Kljub temu, da ga je režiral Matthew Vaughn, avtor odlične kriminalke Layer Cake. Čudno, saj je zelo dober. Morda celo tako kot Gospodar prstanov. Vsekakor pa boljši od Narnije in Eragona, ki ravno tako nista bila slaba. Tako je, časi pravljic so se vrnili. V velikem slogu. Tako velikem, da z neba padajo celo zvezde. No ja, dekleta, ki so v resnici zvezde. In taka je Claire Danes, čudovita zvezdica, ki jo lovi zlobna čarovnica Michelle Pfeiffer, katera hoče njeno srce. Tako bo namreč ujela večno mladost in ne bo potrebovala lepotnih operacij. Na lovu za zvezdo je tudi mladi Tristan (Charlie Cox), otrok prepovedane ljubezni med realnim in fantazijskim svetom, ki ga ločuje zid. Ne ravno Berlinski, toda vseeno tak, da skrbno varuje mejo. In Tristan jo lovi zavoljo ljubezni do sosede Sienne Miller, ki hoče posebno darilo. Padlo zvezdo, s katero ji bo dokazal, da misli resno. In tu je tudi kralj Peter O’Toole, ki umira in ki med svojimi hinavskimi sinovi išče naslednika. Ker ga ne najde, se domisli lova za prstanom. Ne ravno tistim iz Gospodarja, marveč takim, ki prinaša krono. Seveda tistemu, ki ga najde prvi. Zares pestra, razgibana, zabavna in očarljiva pravljica, kjer boste našli brata Grimm, Hansa Christiana Andersena in seveda Terryja Gilliama, ki je zavrnil režijo. Po krivici prezrto.

Ocena: 8/10

SICKO

Napad na slovensko zdravstvo.

Naše zdravstvo je v krizi. Tako zelo, da ga napada celo Michael Moore. In to na zelo krut način. Tako, da za primerjavo servira insert iz serije Naša mala klinika in pojasni, da je Amerika v taki krizi, da se uvršča samo malo nad Slovenijo, ki je totalna katastrofa. No ja, tako vsaj trdi vedno kontroverzni, pogumni in zabavni Moore, ki se tokrat spravi na ameriški zdravstveni sistem in ugotovi, da je na izredno nizkem nivoju. Da ga prekašajo Kanada, Francija in Anglija. Hudiča, celo Kuba, kjer so v Guantanamu zaprti teroristi, ki so zakuhali 11. september. In prav ti teroristi imajo bolje urejeno zdravstveno zavarovanje od večine navadnih Američanov, ki morajo po poškodbi izbirati cenejšo rešitev. Okej, ko je Moore ugasnil kamero, so se lahko zdravniki v Angliji, Franciji in Kanadi obnašali povsem drugače, toda dejstva so dejstva. Taka, da jim tokrat res verjamemo. Bolj kot v njegovem prejšnjem filmu Fahrenheit 9/11, kjer je šlo za dokaj enostranski prikaz dogajanja. Tokrat informacije namreč pridejo iz prve roke. Iz ust nesrečnih posameznikov, ki jih je zafrknil zdravstveni sistem. Ameriški, da se razumemo. Tisti, ki ga je zaman skušala urediti tudi Hillary Clinton, ki zdaj kot veste kandidira za predsednico države. Dober dokumentarec. Narejen s pravega zornega kota in na način, da pride do živega. In da zanima tudi tiste, ki se požvižgajo na ameriški zdravstveni sistem.

Ocena: 7/10

1408

Še ena grozljivka, ki psihološki srh po nepotrebnem zamenja s posebnimi efekti.

Ob ogledu filma 1408 se boste spomnili filmov The Haunting in House on Haunted Hill iz leta 1999. Filmov, ki sta grozo menjala s posebnimi efekti in padla pod lastno težo. In filmov, ki sta dobro zgodbo zelo hitro spremenila v bedno, neumno in po vseh šivih pokajočo ter prenapihnjeno pizdarijo. Okej, Jan Plestenjak ima Sobo 102, John Cusack pa vstopi v sobo 1408. V zakleto in zajebano sobo, kjer nihče ne zdrži niti ene ure. »It’s an evil fucking room,« mu pojasni direktor hotela Samuel L. Jackson in ga prosi, naj si premisli. Naj menja sobo in naj ne rine svojega nosu tja, kjer ni dobro. Toda John je raziskovalni novinar. Avtor knjig o zakletih sobah in hotelih, ki ga stvar seveda zanima. In ki ne verjame, da je s sobo 1408 kaj narobe. Ko zapre vrata, vstopi v jebeni freak show. V možgane Stephena Kinga, avtorja istoimenskega romana, kjer ni nič tako kot se zdi. Kjer na dan pridejo vse travme, žalosti, grehi, nedorečeni stavki in potlačena čustva. Škoda, da vse to pride le s posebnimi efekti. Le na preveč moderen in napihnjen način. Le tako, da ne pademo noter in da nam začne vse skupaj iti na živce. Z izjemo prizora, kjer John maha tipu v sosednjem hotelu. In ravno ta prizor reši čast tegale slabega filma. Ravno ta prizor prepreči čisti polom. Pač film, ki srhljive atmosfere ne zna obdržati brez posebnih efektov. In film, ki ugasne takoj po prej omenjeni sekvenci mahanja v sosednji hotel. Škoda.

Ocena: 3/10

 

2 komentarjev na “Recenzije: Sicko, Stardust, 1408”

  1. Recenzije: The Rite « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] ki nam je dal odlični Ondskan in se potem v Hollywoodu izgubil v poflu kot sta bila Derailed in 1408, mi je bil zelo všeč do prve polovice, saj se je izganjanja hudiča lotil na zelo kompleksen in [...]

  2. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Inkheart, Marley & Me pravi:

    [...] dovolj prepričljivo dramaturgijo pritegne pozornost gledalca. Če se boste med ogledom spomnili na Stardust, Jumanji, Noč v muzeju, Narnio, Zlati kompas, Harryja Potterja in na veliko boljši The Spiderwick [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !