IZTOK faking GARTNER

Leta 1975 rojeno Indio Arie sem prvič ujel leta 2001, ko je zapela pesmico Video. Že takrat sem vedel, da bo nekaj posebnega. Nekaj drugačnega. Nekaj zelo kvalitetnega in takega, da mi bo res všeč.

Takole so šli začetni verzi, ki so me pribili na steno: “Sometimes I shave my legs and sometimes I don’t. Sometimes I comb my hair and sometimes I won’t. Depend on how the wind blows I might even paint my toes. It really just depends on whatever feels good in my soul. I’m not the average girl from your video and I ain’t built like a supermodel. But, I learned to love myself unconditionally. Because I am a queen. I’m not the average girl from your video. My worth is not determined by the price of my clothes. No matter what I’m wearing I will always be India Arie”

Fino, res fino. In India ni iz lufta. Njena mati je bila ravno tako pevka, ki je pela skupaj s Steviejem Wonderjem in Alom Greenom. In prej omenjeni Video je priletel na albumu Acoustic Soul . Leta 2002 je sledil Voyage to India, ki je pobegnil mimo mene. Napake hvala bogu nisem ponovil pri tretjem. Pri najboljšem, ki nosi naslov Testimony: Vol. 1, Life & Relationship. Šestnajst pesmi, ki božajo dušo. Ki govorijo o rečeh, o katerih zna na tako odličen način govoriti le India Arie.  Zares originalna in edinstvena r’n'b ter soul pevka.

In v pesmi I’m Not My Hair pravi takole: “I am not my hair. I am not this skin. I am not your expectations (no). I am not my hair. I am not this skin. I am the soul that lives within”

Zares dobra je tudi v pesmi The Heart of the Matter, da o pesmi Private Party, kjer sama sebi vošči rojstni dan, niti ne začenjam govoriti. Kul pevka, ena boljših zadnjega časa.

Objavljeno v 16.10.2007 ob 02:22 in zapisano pod hip hop in r&b .