Recenzije: 28 Weeks Later, Rush Hour 3, Premonition

2.10.2007 ob 11:11

28 WEEKS LATER

Zelo efektno, divje, adrenalinsko in skulirano nadaljevanje zelo efektnega, divjega in skuliranega originala.

Če ste videli 28 Days Later, ki ga je leta 2002 posnel Danny Boyle, potem veste, da gre zares. Da so zombiji spet v prvem planu. Najprej v filmu Planet Terorja, sedaj pa še v filmu 28 Weeks Later, kjer gre še bolj zares. Nič manj kot v odličnem in leta 2004 posnetem rimejku filma Dawn of the Dead. Nič manj kot v filmu Land of the Dead, ki ga je leta 2005 posnel George A. Romero, oče zombijev, ki bo zelo ponosen tudi na tale najnovejši in zelo dober izdelek. Na neposredno nadaljevanje zgodbe iz filma 28 Days Later, kjer se reši le Donald Harris (Robert Carlyle). Panični možakar, ki v hiši polni krvoločnih zombijev pusti svojo ženo Alice (Catherine McCormack). Ki strahopetno pobegne in svojima otrokoma seveda pove lažno zgodbo. Virusa ni več. Vsi okuženi so umrli. Minilo je 28 tednov. Življenje v Veliki Britaniji se normalizira. Na strehah resda še vedno visijo snajperji, ki spremljajo dogajanje in čakajo na morebiten nov začetek epidemije, kjer bo šlo za »code red«. Za »shoot to kill«. Za etnično čiščenje na novo okuženih primerkov. In potem se pojavi naša Alice. Čudežno preživela ženska, ki v sebi še vedno nosi virus. Ki začne novo pizdarijo in enega najboljših filmov o zombijih daleč na okoli. Divja in direktna kamera, brutalni in ravno prav krvavi prizori, junaške akcije in opozorilo, da v krizni situaciji padejo tudi nedolžni ljudje. Mojstrovina žanra, ki bi si zaslužila še eno nadaljevanje.

Ocena: 9/10

PREMONITION

Je mrtev ali ni mrtev?

Sandra Bullock se spet sprehaja po času. Tako kot v filmu The Lake House, le da ima tokrat moža, ki umira in prihaja nazaj. Vedno znova. Kot zombi, le da gre za finto filma Groundhog Day, ali če hočete, za finto filma 50 First Dates. In ker ne gre za komedijo, marveč za resno psihološko srhljivko, ali še bolje, za resno psihološko dramo, ki bedno koketira z grozljivko Final Destination, nam je dolg čas. Tako močno, da nam je vseeno kaj se bo zgodilo. Da se požvižgamo kaj se je zgodilo v resnici. Se pravi, kaj se bo zgodilo na koncu. Čas resda lahko zavrtimo nazaj, toda smrti ne moremo prinesti okoli. To je vedel že Ingmar Bergman v filmu Sedmi pečat, to bi morala vedeti tudi naša Sandra Bullock, ki v tejle vlogi izgleda kot igralka, katera želi na zrela leta pozabiti svojo romantično ter simpatično preteklost.

Ocena: 3/10

RUSH HOUR 3

Tako zelo sproščujoč in zabaven film, da boste dobili občutek, da ga je konec še preden se je začel.

Rush Hour 3 je dolg devetdeset minut. Ker teče kot namazan, dobimo občutek, da traja eno samo minuto. Tako hitrega, simpatičnega in sproščenega filma nisem videl že dolgo časa. Morda ni ravno najbolj kvaliteten in izviren, kar pa ga ne moti, da ne bi bil dinamičen, zabaven in maksimalno gledljiv. Tak, da bi ga lahko v enem dnevu gledali desetkrat. In vsakič bi dobili občutek, da traja kakšno minuto. Morda dve, največ tri. In naša ljuba detektiva, naši ljubi reciklaži Smrtonosnega orožja, gospod Lee (Jackie Chan) in gospod Carter (Chris Tucker), sta nazaj. V polni formi. Taka, kot smo ju navajeni iz prvega in drugega dela. Taka, da bi ju gledali še v stotih nadaljevanjih. Tokrat imata težave s kriminalcem Kenjijem (Hiroyuki Sanada), ki poči kitajskega ambasadorja in pobegne v Pariz. V mesto ljubezni, kjer se seveda odlično znajdeta tudi naša dva junaka, ki jima družbo dela še lokalni taksist George (Yvan Attal). V vrsti za glavnega negativca sta stala Steven Seagal in Jean Claude Vam Damme, tisti velikan, ki v šoli za kung fu razmeče Leeja in Carterja, pa ni nihče drug kot Sun Ming Ming, dva metra in dvaintrideset centimetrov visoki košarkar, sicer šesti najvišji človek vseh časov. Poslastica žanra, ki prav vse klišeje obrne na svoj mlin.

Ocena: 8/10

null

 

6 komentarjev na “Recenzije: 28 Weeks Later, Rush Hour 3, Premonition”

  1. Filip pravi:

    Sem si pravkar ogledal Premonition: jaz sem to dojel tko, da ženska izgubi moža, naslednji dan je živ, potem je spet mrtev, potem živ, mrtev,.. itd. in vse tiste na videz nepovezane podrobnosti, ki se iz dneva v dan prikazujejo, se na koncu povežejo v celoto. In ženska ugotovi, da v bistvu z nekakšnim dnevnim zamikom vidi prihodnost. In ko ženska dojame, da lahko tudi spremeni prihodnost, je že konec filma (kar ne pomeni, da se smrti nebi dalo prinesti okoli). Sicer se pa film tudi meni ni zdel nič posebnega. OK, meni se je zdel malo boljši od 2.5/5, ker se mi zdi, da je kljub neizvirni zgodbi precej zanimiv oz. nedolgočasen, kar pa je tebi (najbrž) bil. :)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Meni je bil zelo dolgočasen, kar je glede na zgodbo, ki si jo opisal, res nenavadno in lahko pomeni le, da je res zanič.

  3. tadej pravi:

    A mogoče veš, zakaj Chris Tucker ni igral/ne igra v večih filmih?? Men je totalna faca

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Edini odgovor je ta, da je kurčev lenuh :)

  5. montebuba pravi:

    upam:
    https://www.youtube.com/watch?v=j5zijsADsOg

  6. montebuba pravi:

    še vedno upam na Rush Hour 4 :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !