Kulti in klasike: filmi Roberta Aldricha

4.09.2007 ob 13:40

VERA CRUZ (zda 1954, vestern, r: Robert Aldrich, i: Gary Cooper, Burt Lancaster, Ernest Borgnine, Charles Bronson, Cesar Romero, Denise Darcel, Sara Montiel, Jack Elam) Revolveraša Gary Cooper in Burt Lancaster se znajdeta sredi mehiške revolucije.Očarljiv, seksi, ravno prav zapleten in malce zastarel pustolovski vestern, ki ga je v filmu A Fistful of Dynamite pošteno preplonkal Sergio Leone.

Ocena: 5/10

null

4 FOR TEXAS (zda 1963, komični western, r: Robert Aldrich, i: Frank Sinatra, Dean Martin, Ursula Andress, Anita Ekberg, Charles Bronson, Victor Bouno, Richard Jaeckel, Jack Elam) Vseskozi zabavna, gledljiva in dinamična avantura, kjer Frank Sinatra in Dean Martin igrata Franka Sinatro in Deana Martina. Le kaj bi očitali filmu, kjer za šarm in zabavo skrbita Frankie in Dino, za dekolteje Anita Ekberg in Ursula Anderss, za zlobo in zdrahe pa Charles Bronson, ki jima hoče zjebati casino na razkošni jahti.

Ocena: 6/10

null

THE LEGEND OF LYLAH CLARE (zda 1968, drama, r: Robert Aldrich, i: Peter Finch, Kim Novak, Ernest Borgnine, Milton Selzer, Rossela Falk) Še na mojstrovina Roberta Aldricha. The Legend of Lylah Care danes izgleda bolje kot leta 1968, ko je naletel na izjemno hladen sprejem. Jasno, saj je bil preveč moderen. Preveč prodoren. In preveč pogumen. In ravno zato je preživel ter se z leti spremenil v mojstrovino prvega razreda. V čisti kult, v družbo večine filmov, ki jih je posnel maestro Robert Aldrich. Režiser režiserjev, ki je šel najdlje v globokih psiholoških trilerjih. In tokrat nas je kot v filmu The Big Knife popeljal v zakulisje filmarije. V svet zvezdniškega in malce pozabljenega režiserja Lewisa Zarkena (Peter Finch), ki hoče posneti biografijo svoje super zvezdniške ter v sumljivih okoliščinah preminule žene Lylah Clare. Pred oči mu namreč pride Elsa Brinkmann (Kim Novak), povsem preprosta in normalna punčara, ki je veliki Lylah Clare podobna bolj kot Lylah Clare. Ki je njena čista kopija. Njena čista desetka. Fatalna reinkarnacija, kateri bi verjel tudi Alfred Hitchcock. In potem se začne šov. Fina, psihadelična, divja, perverzna in brezkompromisna psihološka zabava, ki si upa do konca. Do zaključnega prizora filma v filmu, ki je bil hkrati tudi poslednji veliki film nepozabne Kim Novak. Večno.

Ocena: 9/10

THE BIG KNIFE (zda 1955, drama, r: Robert Aldrich, i: Jack Palance, Ida Lupino, Rod Steiger, Wendell Corey, Shelley Winters, Jean Hagen, Everett Sloane) Neuničljiva klasika, ki v vrtec pošlje veliko bolj znani Bad and the Beautiful, ki ga je ravno tako na temo Hollywooda leta 1952 posnel Vincente Minnelli. The Big Knife, sicer film, ki je v Benetkah snel srebrnega leva, ima vse tisto, kar imajo največji. Odlične igralske kreacije, zanimivo temo, izjemen tempo, briljanten scenarij in spretno režijo. In samo pomislite, posneli so ga davnega leta 1955, ko si ga zarolamo leta 2004, pa izgleda kot da bi ga posneli včeraj. Ali še boljše, danes in jutri. Vedno aktualno zakulisje filmske meke, kjer trohni zvezdnik Jack Palance, ki noče podpisati suženjske pogodbe z diktatorskim menedžerjem Rodom Steigerjem. Njegove številne ljubice, afere, maserji, predstavniki za stike z javnostjo in nesrečna žena Ida Lupino, ki ga nikdar ne more imeti samo zase.

Ocena: 7/10

THE LONGEST YARD (zda 1974, športna komedija, r: Robert Aldrich, i: Burt Reynolds, Eddie Albert, Ed Lauter, Michael Conrad, James Hampton, Mike Henry, Bernadette Peters) Še na brezčasna klasika, ki jo je leta 2001 splonkal angleški Mean Machine, lani pa neiznajdljivi istoimenski rimejk z Adamom Sandlerjem. Zgodba o propadlem nogometnem zvezdniku (Burt Reynolds), ki pristane v arestu in iz kaznjencev sestavi ekipo, ki se pomeri s pazniki, je zares vžgala samo leta 1974. V letu mojega rojstva, v letu Richarda Nixona. V letu, kjer bi jo morali pustiti na miru, ne pa da so jo kar dvakrat potegnili na plan in klonirali iz prizora v prizor. No ja, Mean Machine, kjer je propadlega nogometaša igral Vinnie Jones, je ameriški nogomet zamenjal z evropskim, medtem ko rimejk z Adamom Sandlerjem ni premogel popolnoma nič novega in izvirnega. To je seveda huda žalitev za original, za priljubljeno klasiko iz sedemdesetih. Za film, ki seveda ne bi potreboval rimejka.

Ocena: 6/10

null

HUSH…HUSH, SWEET CHARLOTTE (zda 1964, srhljivka, r: Robert Aldrich, i: Bette Davis, Olivia de Havilland, Joseph Cotten, Agnes Moorehead, Mary Astor, Bruce Dern, George Kennedy, Cecil Kellaway) Izvrstna, živce parajoča, psihološko dovršena, briljantno odigrana, gotska, mojstrsko režirana,napeta in ravno prav srhljiva štorija, ki ima vse tisto, kar je manjkalo filmu Gaslight, kjer je leta 1944 v ameriški verziji ravno tako igral Joseph Cotten. Bette Davis je Charlotte, samotarska, depresivna, nevrotična, zmedena in patološka starka, ki je pred davnimi leti s sekiro zverinsko umorila svojega ljubimca (Bruce Dern). Ker hočejo gradbeniki na stara leta podreti njeno hišo, na pomoč pokliče sestrično (Olivia de Havilland), ki naj bi ji skupaj z njenim zdravnikom (Joseph Cotten) pomagala rešiti neprijetno situacijo. Čudaško starko še vedno preganjajo podobe iz preteklosti, v njeni glavi pa okoli še zmeraj hodita ubiti ljubimec in pokojni očka. Sestrična in doktor ji na videz stojita ob strani, v resnici pa hočeta z umazano igro dobiti le njen denar. Uboga Charlotte zaradi njunih podlosti postaja vedno bolj zmedena, zmešana in bedasta, ko nesramneža stran spravita še njeno zvesto služkinjo (za oskarja nominirana Agnes Moorehead) pa se ji realnost usodno premeša s prividi. Režiser Robert Aldrich je hotel sprva posneti nekakšno nadaljevanja uspešnice What Ever Happened to Baby Jane? iz leta 1962, ko je morala Joan Crawford zaradi bolezni po nekajdnevnem snemanju v bolnico, pa jo je na željo Bette Davis nadomestila njena dolgoletna prijateljica Olivia de Havilland. In jasno, zakaj za vraga nista potem obe skupaj dobili oskarja. To bi bila namreč noč, ki je ne bi nikoli pozabila niti Joan Crawford.

Ocena: 8/10

 

7 komentarjev na “Kulti in klasike: filmi Roberta Aldricha”

  1. Andrej pravi:

    Čudovite poklone režiserjem delaš. Dobro, takale prispevke najraje berem.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Lepo, da se kdo sploh sprehaja po tehle starih filmskih objavah. Ti si že en tak patron. Eden redkih. Pohvalno in le tako naprej :)

  3. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije pravi:

    [...] zabaven rimejk istoimenskega originala iz leta 1974, ki smo ga v sila podobni inačici gledali tudi v angleškem filmu Mean Machine iz leta 2001. Če [...]

  4. Andrej pravi:

    The longest Jard mi je bil verjetno najbolj kul od vseh telih. Aja, pa zgoraj sem izrazil mnenje, da takale prispevke najraje berem. Veš, pred neka časa sem bral nek tvoj članek o nekem umrlem režiserju, za katerega si zapisal, da so bili njegovi filmi lepa nedeljska popoestritev. Pa da je posnel nek film, ki ga je zasenčil Konan. Kateri članek je bil to?

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tale bo:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2011/01/10/zapustil-nas-je-peter-yates/

  6. Andrej pravi:

    Hvala

  7. Ed Lauter (1938–2013) « IZTOK faking GARTNER pravi:

    [...] dober karakterni glumac, zame nepozaben zaradi filmov The Longest Yard in YoungBlood, kjer je seveda igral tudi Patrick Swayze. Zdaj sta odšla oba. Nazadnje sem ga videl [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !