Arhiv za September, 2007

Rekorden obisk mojega bloga, drugič

29.09.2007 ob 20:32

Ko sem že mislil, da ne morem preseči 2500 obiskovalcev dnevno, me je usekala pretekla sreda, kjer se jih je ob koncu dneva nabralo kar 2901. Zelo dobro in super občutek, da to kar napišeš, tako ali drugače pride do tolikega števila ljudi. Odličen je bil tudi četrtek, ko sem spet butnil magično mejo 2500.

No ja, istega dne se jih je vrnilo zelo manj, kar pomeni, da je navdušenje padlo ali pa so pač prebrali vse, kar jih je zanimalo.

Ne vem kaj pomenijo ti podatki napram ostalim blogerjem, zato se morda smešim, ali pa navajan dobre podatke in zelo solidno obiskanost bloga.

graf1.jpg

Moje naj živali: Pingvini

29.09.2007 ob 19:45

Dame in gospodje, najlepša, najbolj simpatična in najbolj kul žival na svetu.

Njegovo veličanstvo, pingvin.

 

 

 

Moj intervju: Artur Štern

28.09.2007 ob 22:22

Živim kot vrabec

Leta 1965 rojeni Artur Štern, ki je končal skoraj vse fakultete, ki obstajajo, mi ni bil preveč všeč. Zdel se mi je »glumac« in snob. Nekdo, ki pač lovi medijsko pozornost in v resnici nima pojma o ničemer. Pač kvazi intelektualec, ki mi je žrl živce. Zmotil sem se. Zelo močno. In zato sem mu dolžan veliko opravičilo. Tip je »faca«. Še večja kot Jonas. Morda največja v Sloveniji. Poslednji Mohikanec, ali še boljše, kultni komandant Mark in Peter Pan za vedno. Možakar, ki zelo dobro ve zakaj se gre in možakar, ki se požvižga na vse okoli sebe. Živi kot mu paše. Počne, kar želi. In uživa. Sto na uro. Ko je kandidiral za predsednika, nam je pokazal, kako zelo neumni smo, ker smo mu verjeli. Ko nam je izdal prevaro, pa nismo mogli verjeti, da si je dovolil takšno potegavščino. Če bi živel čez lužo, bi o njem posneli pravi film, kjer bi ga igral Jim Carrey. Ker živi v Sloveniji, pa je moral posneti lažni film in sebe zaigrati kar sam. Bravo, Artur. Hočemo še.

Je šlo pri vaši predsedniški kandidaturi od samega začetka res za snemanje filma ali vam je to prišlo prav kot izgovor, ker niste dobili dovolj glasov in zaupanja Slovencev?

Film je bil načrtovan od pomladi.

Kako ste se s Francijem Kekom in Vojkom Anzeljcem odločili za snemanje dokumentarca?

Onadva sta se, jaz pa sem sprejel vlogo.

Vam je bilo domnevnega predsedniškega kandidata težko igrati, ste razmišljali celo o čisto pravi filmski karieri?

V veselje mi je bilo. Kariera je le stranski produkt ustvarjanja.

Zakaj pa pravzaprav niste resnično kandidirali, se resnega izziva bojite?

Saj sem čisto resnično, mar nisem bil tam na terenu osebno, fizično? In česa bi se bal?

Kakšni so po razkritju »prevare« odzivi med ljudmi, ki so vam bili pripravljeni dati svoj glas podpore?

Zabavno se jim zdi.

Ste od medijev pričakovali kaj drugega, kot da se bodo bolj zanimali za vaše ekscese kot pa za politična načela, ki ste jih razglašali?

Mediji so bili oboje. Tsti pa, ki so pisali hudobno, so se na koncu sami pokazali kot kreteni, ker njih smo v resnici edine dobro »nasrali«. Brez ekscesov tudi načela ne bi prišla do izraza, četudi v senci.

Ste medijem sami pošiljali navidez skrivne posnetke s striptizeto Jasmino?

To je počela moja ekipa.

Sta politično-intimno zvezo res samo zaigrala?

Seveda.

Kako ste v resnici »padli na kitaro« oziroma si razbili nos? Je bila tudi ta nesreča del scenarija?

Dobrodošlo naključje.

Nam lahko še enkrat ponovite svoja politična načela, ki ste jih zagovarjali kot domnevni predsedniški kandidat?

Zastonj vrtec, šole, zdravstvo, skrajna socialna skrb za nemočne in deprivilegirane – kot je trenutno moj prijatelj Janko, ki so ga po krivem obsodili kot pedofila – pa legalizacija prostitucije, ukinjanje birokracije in klasične politike, kajenja cigaret …

Boste dokumentarec Gola resnica predvajali v kinu ali gre za manj zahteven tv projekt?

V kinu.

Vam je cela akcija prišla prav tudi za dvig vaše malce pozabljene popularnosti?

To je stranski produkt in me ne moti, daleč pa od tega, da bi bil to kakšen pomembnejši cilj.

Vas moti, če vam po novem pravimo slovenski Borat?

Ne. Ampak moj prijatelj Ali Boh mu je pa res fizično podoben.

Kaj pa če tudi še aktualni predsednik Janez Drnovšek v resnici ves čas snema dokumentarni film in da svoje neobičajno obnašanje izvaja le zaradi boljše gledanosti in šova?

Hec bi bil. Ampak ne verjamem, da bi on to počel.

Nekateri trdijo, da bo po vašem odstopu za zabavo na predsedniških volitvah skrbel Zmago Jelinčič. Vam je primerjava všeč?

Je. S tem, da on sceno obvlada tudi res, medtem ko bi jaz improviziral in ustvarjal hudo zmedo. Tudi v zelo razsvetljensko radikalnem smislu.

Povejte, kdo bo postal novi predsednik Slovenije?

Lojze je simpatičen, toda moje srce je na levi.

Zakaj ste prenehali s kolumno v reviji Ona in ali vas je presenetila plonkarska afera z Mojco Mavec?

Prenehal sem, ker so me pač »skenslali«, češ da nisem več provokativen. V resnici pa sem jih ravno sprovociral s kolumno, v kateri pišem, da mi ni treba delati nič (razen seveda, kar mi paše) in sem jo potem v drugi obliki objavil drugje. Najbrž bi bilo dovolj, če bi jim na neki točki sam od sebe poslal kakšno kolumno, pa bi spet začeli. A doslej mi ni bilo do tega. Ne ponujam se ravno rad. Sploh pa, če mi tega ni treba. Mojca pa – če se ji je to zdelo potrebno …

Se z Vesno Vuk Godino, ki je bila vaša »sokolumnistka«, še kdaj dobita na kavi in izmenjata kakšno vroče mnenje o kakšni zanimivi temi?

Ne tedaj ne sedaj. Sva zelo različna.

Kaj pa vaši hemingwayski večeri, zakaj jih ni več in ste jih res delali popolnoma brezplačno?

Trenutno ni povpraševanja, brezplačno pa (smeh).

Od česa pravzaprav živite?

Na Vrabčah živim – kot vrabec. Sicer pa kje kaj zaslužim s šovbiznisom in literaturo, imam celo trdnjavo, ki jo oddajam prijateljem. Pa skladi tudi dobro funkcionirajo.

In seveda, imate stilista, ali so škornji in vedno razpeta srajca vaša avtonomna ideja?

Moja. In pred tem avtorjev stripa o komandantu Marku.

Happy Birthday: Jeffrey Jones

28.09.2007 ob 10:12

Leta 1948 rojeni Jeffrey Jones mi je bil zelo kul, kar je jasno, saj je zaigral stranske vloge v številnih filmih, ki so mi zlezli pod kožo. Recimo v Amadeusu, kjer je bil cesar Jožef. Pa v Ferris Bueller’s Day Off, kjer je bil ravnatelj Ed Rooney. V teh dveh filmih sem ga opazil prvič. Takoj mi je bil všeč, saj je bil nekaj posebnega, nekja drugačnega.

Potem me je počil še v Beetlejuice, Who’s Harry Crumb in The Hunt For the Red October in leta 1992 končno dobil še glavno vlogo v komediji Mom and Dad Save the World. Simpatično, a žal nič posebnega. Istega leta je pomagal v filmih Stay Tuned in Out on a Limb, kjer je spet pokazal, da mu v stranskih vlogah ni para. Dve leti kasneje sem ga ujel v Ed Wodu, potem pa je tako ali drugače posnel še filme Houseguest, The Crucible, Ravenous, The Devil’s Advocate, Stuart Little, Sleepy Hollow, Heartbreakers in How Hight.

Zadnja tri leta ga lahko gledate v seriji Deadwood, kariero pa mu je skorajda uničil pedofilski škandal, kjer naj bi fotografiral 14 letnega dečka. Zadeva so hvala bogu umaknili s sodišča inga spoznali za nedolžnega. Upam, da se čim prej vrne nazaj na sceno.

Da ne pozabim, gospod Jones je velik skoraj dva metra, danes pa praznuje 61 let.

Kulti: Salon Kitty

26.09.2007 ob 13:37

italija 1976, erotična drama, režija: Tinto Brass, igrajo: Helmut Berger, Ingrid Thulin, Teresa Ann Savoy, John Steiner

Zelo rezervna inačica kultnega Nočnega portirja, ki ga je veliko bolje in bolj drzno obrnil L’ultima Orgia del III Reich iz leta 1977.

To, kar sta v filmu Nočni portir počela Dirk Bogarde in Charlotte Rampling, v filmu Poslednja nacistična orgija pa Marc Loud in Daniela Poggi, počneta sedaj v filmu Salon Kitty, v filmu zloglasnega Tinta Brassa, režiserja še bolj zloglasne Kaligule, tudi Teresa Ann Savoy in John Steiner. Ujeta kurba in nesramni nacist. Okej, zgodba o visokem SS poveljniku Helmutu Wallenbergu (Helmut Berger), ki svoje vojake stera v salon madam Kitty (Ingrid Thulin), kjer jim v sobah potem prisluškuje in jih veselo izsiljuje ter ima pod kontrolo, resda leti dlje od povprečja. Še posebej zato, ker naj bi se zgodila tudi v resnici. Toda Tino Brass se žal zadovolji s povprečjem. Z nekaj golote, slabimi igralskimi kreacijami in zelo slabo psihološko dramaturgijo. Če želite pravi bordel, glejte Brassovo Papriko. Če vam diši patološka in mazohistična ljubezenska zgodba, ostanite pri Nočnem portirju in Poslednji nacistični orgiji, kjer se ljubimcema rodi celo otrok. Če vas zanimajo naci seksploitacije, pa ruknite zloglasno Ilso.

Ocena: $$$

Recenzija: Ghost Dog The Way of the Samurai

26.09.2007 ob 12:28

zda 1999, kriminalni triler, režija: Jim Jarmusch, igrajo: Forest Whitaker, John Tormey, Cliff Gorman, Henry Silva, Victor Argo

Luc Besson je imel Leona, Takeshi Kitano Yamamota, Jim Jarmusch pa ima Ghost Doga, profi plačanega morilca, ki vas pospravi tudi skozi lijak.

Forest Whitaker je Ghost Dog, temnopolti wannabe samuraj, ki svoje tarče poka kot za šalo. Nezmotljivi in hladni mojster svojega posla, ki s svojimi šefi komunicira preko golobov. Vse dokler ne poči napačnega in se zameri lokalnim mafijcem, ki se ga hočejo znebiti. Zelo izvirna in prav nič klišejska kriminalka, ki jo Jim Jarmusch režira v svojem stilu. Kot to zna samo on. Kultna klasika, ki ji do zadetka v polno manjka le malce več energije.

Ocena: $$$$$$$

Marlon Brando pri Larryju Kingu

26.09.2007 ob 02:55

Uf, tole pa je klasika, ki jo je treba videti za vsako ceno.

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Zombija v vsak dom

25.09.2007 ob 23:00

Živi mrtveci so spet trend. V kinih jih lahko trenutno gledate v kar treh različnih filmih. Znanstvenike pa še vedno zanima primer Felicie Felix–Mentor, ki naj bi bila resnični zombi.

Živi mrtveci, ki jim ljubkovalno rečemo zombiji, so spet aktualni. V prvi ligi. Tako zelo, da jih vidimo na vsakem koraku. Tako zelo, da sem nam zdi, da smo tudi sami postali del njih. Da smo zombiji, grozljivi živi mrtveci, ki človeštvo fascinirajo od samega začetka. Kot vampirji, duhovi in volkodlaki, le da so bolj ogabni in neugledni.

In zombiji so se prvič pojavili na Karibih. No ja, ne ravno pojavili, ampak od tam izvirajo. Tako kot vudu magija, s pomočjo katere se lahko prebudi mrtvega človeka. Fikcija ali realnost? Večno vprašanje, ki še vedno buri duhove.

Še posebej od leta 1937, ko se je pojavila skrivnost Felicie Felix-Mentor, leta 1907 umrle mlade ženske, ki so jo vaščani mnogo let po smrti večkrat videli skakati okoli. In zombi je kot veste zelo štorasta ter počasna kreatura, ki so jo do konca spopularizirali filmi. Številne grozljivke, ki so iz njih naredile zvezde. Del popularne kulture, ki je v novem tisočletju zanimiva bolj kot kdajkoli.

Samo letos so namreč v kinih kar trije filmi o zombijih. Dva trenutno igrata v naših dvoranah, eden pa je pravkar začel svoj pohod v Ameriki. Govorimo seveda o grozljivkah 28 tednov pozneje, Planet terorja in Nevidno zlo 3, kjer živce mrtvece spet lovi Milla Jovovich.

V osemdesetih je zombije več kot odlično v nebo dvignil Michael Jackson z videospotom za svojo pesem Triler, kjer se je kot veste še sam spremenil v enega izmed njih in veselo zaplesal. Krila pa jim je dal kultni režiser George A. Romero v svoji trilogiji Noč živih mrtvecev, Zora živih mrtvecev in Dan živih mrtvecev, kjer so bili tako zelo ogabni, morbidni in krvavi, da smo komaj zadrževali bruhanje. In prav Romero se je dve leti nazaj vrnil še s filmom Dežela živih mrtvecev, kar je jasno, saj je spet ujel trend, ki sta ga leta 2004 znova začela rimejk njegovega filma Zora živih mrtvecev in komedija Shaun od the Dead.

Zombiji so na filmu resda zelo nori, divji, krvoločni in drugačni kot naj bi bili v resnici, kar je že leta 1985 pojasnil znanstvenik Wade Davis v svojih knjigah The Serpent and the Rainbow in Passage of Darkness: The Ethnobiology of the Haitian Zombie. In ravno Davis je prepričan, da zombiji niso le fikcija, marveč da znajo vudu čarovniki človeka resnično prebuditi od mrtvih. Na način, da mu v rano potisnejo poseben prašek, ki pride v krvni obtok in ga obdrži v stanju življenje, pa četudi je dejansko brez zavesti. Strokovnjaki so prepričani, da ima teorija veliko lukenj in da gre le za žive ljudi, ki jih s pomočjo mamil spravijo v čudno stanje, kjer izgledajo kot živi mrtveci.

Marjan Podobnik na vrhu Piramide

25.09.2007 ob 21:24

Pa smo ga dobili, prvega slovenskega šampiona Piramide. Gospoda Marjana Podobnika, ki je v superfianalu pometel z Matjažem Javšnikom in Pavlom Ruparjem.

Burut Pahor ni imel časa, zato je vskočil Rupar, kar je bila seveda sreča tudi za Podobnika, saj bi ga Pahor brez dvoma presegel kot za šalo.

Pela je Helena Blagne, Rupar bo pa za poplave dal okoli 10 tisoč evrov, saj je dobil 17 odstotkov glasov, kar pomeni, da je zanj glasovalo okoli 11 tisoč ljudi. Me res zanima če bo držal obljubo.

Veliki zmagovalec Marjan Podobnik je tudi v mojem intervjuju zagotovil, da se kljub popularnosti, ki jo še vedno uživa med ljudmi, ne bo vrnil na politično sceno.

dsc00174.JPG

Emmy Awards 2007

25.09.2007 ob 20:26

Malce pozno, zato pa malo drugače.

Ker o letošnji podelitvi Emmy veste vse in ker sem jo sam žal videl z veliko zamudo, sem se odločil, da izpostavim le nekatere reči, ki mi bodo ostale v spominu.

Najprej bi izpostavil legende, staro generacijo zvezdnikov, ki jih ponavadi na takšni prireditvi ni, saj nastopajo predvsem na velikih platnih.

Tako je Robert Duvall snel nagrado za mini serijo Broken Trail. Leslie Caron, tista Leslie Caron, ki je igrala priljubljeno Gigi, pa za serijo Law & Order.

Nič manj nostalgično sem nisem počutil v trenutku, ko so na oder stopili člani kultne serije Roots, ki so jo vrteli leta 1977.

Ko smo že pri legendah, ne morem mimo neuničljivega in že 81 letnega Tonyja Bennetta, ki je pobral kar tri nagrade za svoj koncert An American Classic in na odru nastopil s Christino Aguilero.

Fino sem se počutil tudi takrat, ko je emmyja dobila Sally Field za serijo Brothers & Sisters. Tista Sally Field, ki je zadnje čase nekako ni več na velikih platnih. In tista Sally Field, ki ima že dva oskarja in ki je prvega emmyja dobila davnega leta 1976 za film Sybil.

Še bolje pa, ko je na oder stopila že 82 letna Elaine Stritch, ki je snela nagrado za gostovanje v seriji 30 Rock.

Poleg legend, ki so mi bile strašno všeč, moram izpostavite še Toma Andersona, tistega vsem znanega Toma, ki si je izmislil portal My Space in se pojavili pri vsakem, ki si naredi svoj osebni prostor na tem portalu. In Tom je bil v igri zato, da je podelil nagrado Alu Goreu.

Pa seveda hudomušno finto, kjer je sodeloval raper Kanye West.

Pa super nastop komika Lewisa Blacka in seveda tekmo za naj igralca v dramski seriji, ki je izgledala tako napeto kot kak oskarjevski boj.

In potem pridem do Jona Stewarta, vsem ljubega komika in voditelja šova The Daily Show, ki ga rola CNN. Tistega Jona Stewarta, ki bo letos spet vodil oskarje. Ni mi kul. Ni mi smešen. Ne vem zakaj je tako zelo kul vsem ostalim.

In jasno, le kako so lahko pozabili na Jaya Lena, ki ni snel niti nominacije, kaj šele nagrade?

Anoreksija

25.09.2007 ob 16:48

Plakati kontroverznega italijanskega fotografa Oliviera Toscania so me zbodli v srce.

60049597.jpg

Tako zelo, da sem se odločil za tale blog. Za debato o anoreksiji, ki je res grozljiva zadeva, ki tudi v Sloveniji useka marsikatero punco. Še zdaj ne morem verjeti koliko deklet je obsedenih svojimi kilogrami. Kako zelo se sekirajo kakšne so in kako grozno jim je, ko imajo malček špehca odveč. Mnogi fantje seveda mislijo povsem drugače in jih to ne moti. Fantje imajo radi kaj za prijet, kot radi rečemo. Malo špehca okoli bokov ni škodilo še nobeni punci. Toda punce imajo svojo glavo, ki zašpila in gre v ekstrem. Okej, odvečni kilogrami so problem, če jih je res preveč. Takrat je hujšanje kul in se lahko izpelje brez težav. Težava se pojavil, ko se začne prekomerno sovraženje hrane. Ko punca misli, da je debela, četudi je že zdavnaj suha. Ko hoče imeti na 170 cm 45 kg. Ko ji ni dovolj, da ima na 160 cm 50 kg. Takrat pa je res kriza.

In potem hujša pa hujša pa hujša pa hujša. Dokler ni kot kost in koža. Kot jebena Twiggy, ali še boljše, kot T od Twiggy. In pozor, ko se pogleda v ogledalo si je še vedo grda in debela. Tu gre za uničeno psiho, za bolezen, ki jo je potrebno zdraviti. In za bolezen, ki gre v štric z bulimijo.

“Najprej se bom nažrla, potem pa bom vse lepo zbruhala in se ne bom zredila,” jerazmišljanje punc v krizi, ki potrebujejo pomoč. Kriv je trapast trend suhih manekenk. Spoliranih slavnih mladenk, ki bi jim bile rade navadne punce podobne. In zato hujšajo pa bruhajo in uničujejo svoje telo. Strah pred debelostjo. Sovraštvo do hrane. In hude čustvene težave. Anoreksija, motnja, ki se jo je zelo težko znebiti. In grozno je, da punca misli, da ni lepa, ker ni suha. In ko je suha, še vedno misli, da ni lepa, ker mora biti še bolj suha. In potem se pojavi ena blesava Keira Knightley, ki je suha kot prekla in ki bi ji bile rade punce podobne. Nič čudnega, da začnejo hujšati in da padejo v anoreksično stanje. Grozno, vam rečem. Situacija brez rešitve. Čas, kjer je treba ujeti trend. In to je panika. Huda panika, kjer alarm zvoni kot podivjan.

Draga dekleta, nehajate ga srat. Presuho telo ni ne lepo in ne zdravo. Presuho telo spominja na okostnjaka. Okostnjaki pa sole v grobovih.

Izbrali tri nove hišne blogerje, sam pa sem fasal le dva glasova

25.09.2007 ob 15:42

Ko sem prečekiral rezultate velikega glasovanja za nove tri hišne blogerje, sem seveda prišel tudi do svojega imena. He, he, dobil sem dva glasova. Pravzaprav tri, le da mi enega niso šteli, saj se oseba očitno ni registrirala pred glasovanjem. No ja, bolje dva kot nobenega, a ne. Slaba tolažba, he, he. Me res zanima kaj bi se zgodilo, če bi lahko glasovali prav vsi ljudje in ne samo tisti, ki so si pred začetkom glasovanja naredili svoj blog. Po eni strani pa je kar bolje tako, saj bi potem prišlo do lažnih glasov, ker bi si posameznik pač omislil svojo bazo fanov. Kakorkoli že, Irena, Chef in Fetalij bodo naši novi blogerji. Irena takšne pozornosti gotovo ne potrebuje, saj je itak komentirana že sto na uro. Chef bo dvestotih evrov seveda zelo vesel. Fetalij pa bo lahko zdaj še bolj javno razpravljal o lovu na tajska dekleta. Bravo fanta in punca, pokazali ste, da ste najboljši izmed nas.  Sam sem sicer navijal tudi za Marka Pigaca, ki fura odličen blog, skorajda svoj časopis, toda poba je žal dobil le 4 glasove. Vseeno več kot jaz, he, he. Je pa fino, da bodo sedaj tudi “navadni” ljudje dobili možnost druženja z Jonasom in ostalo zvezdniško blogersko ekipo.

Congratulations !!!

Lojze Peterle, novi slovenski predsednik

25.09.2007 ob 10:42

Prav ste prebrali, tekma za novega slovenskega predsednika je končana. Zmagal je Lojze Peterle. V petek so so nam sicer povedali kdo so ostali štirje kandidati, toda verjamite mi, nimajo možnosti. Peterle je favorit in nima možnosti, da bi izgubil. Morda zmaga celo v prvem krogu. Če bi ponovno kandidiral Milan Kučan in če bi se za kandidaturo tik pred zdajci odločil Janez Drnovšek, bi bila zadeva drugačna, zdaj pa je vse popolnoma jasno. No ja, predvolilna soočenja pa bo vseeno fino gledati, saj se bomo spet malo nasmejali.

“Ker na orglce igram, zmago v žepu že imam

Miss Bikini Laguna 2007

25.09.2007 ob 02:21

Malce pozno, pa vendar še vedno aktualno. Predvsem zaradi čudne voditeljice Alenke, še bolj čudnih deklet in nastopa skupine Pijamas. Prireditev se je odvila že na začetku septembra, toda šele zdaj sem jo ujel na Net teveju. Dajte no, ne ga srat. Med puncami so bili same južne sestre, kar je bilo še posebej smešno takrat, ko je voditelj Simon povedal, da znajo tudi srbohrvaško. Jasno da znajo, saj so doma iz Bosne in Srbije. Bedarija, da ni večje. In potem Pijamas, zmagovalci oddaje Superzvezda. Grozno slab nastop. Kr neki. Bedno od začetka do konca. Plesno, pevsko in stilsko. Porazno na celo črti. In tista priletna tekmovalka Nena Muršić, ki se je rodila v šestdesetih in se pohvalila s tem, da je dvakrat starejša od vseh. Pa tista wannabe koketa, ki je povedala, da “rada rajca tipčke” in imela v glavi, da bo to dovolj za zmago. Pa voditeljica, ki ni bila niti za okras. Pa tista okrogla deklina, ki je imela premajhne kopalke. Joj, pre joj. Kr neki, vam rečem. No ja, zmagala je Alma Avdić, drugo in tretje mesto pa sta si razdelili Rebeka Bratož Gornik in Amanda Čilović. Povedano na kratko, še slabše od neke vaške veselice, kjer sem bil v žiriji za Miss piva. Da ne pozabim, ko je po odru skakala Brigita Šuler, so ponoreli prav vsi moški na bazenu. Joj, kako slovensko.

dsc00145.JPG

Okej voditelj Simon in zmagovalka Alma

dsc00146.JPG

Naja Daniela Čorić, wannabe koketa

dsc00147.JPG

Žirantka Lucija Gubenšek

dsc00149.JPG

Odcvetela Nena Muršić, ki bi zmagala, če bi odločalo občinstvo

dsc00152.JPG

Prva spremljevalka Rebeka Bratož Gornik

c4e1e332286d238e025b4230d22694f5.jpg

Okrogla Irma

dsc04921.JPG

Lanska zmagovalka Suzana Maksimović

392104a44c5adc259282f79d9e73ef89.jpg

Zmagovalka Alma je dobila avto

Jernej Dermota me je končno opazil

25.09.2007 ob 00:02

Ko sem pri enem izmed svojih blogov pisal o izboru za Pesem poletja na Tv Papriki, sem na hitro omenil tudi pevca Jerneja Dermoto. Nisem si niti mislil, da bo prav Jernej prebral ta blog in ga uvrstil na svoj blog kot enega izmed “svojih cvetk”, saj nisem bil preveč prijazen do njega. Pohvalno. Tip ima očitno jajca. Da mu naredim še malo reklame, objavljam njegovo sliko. Za vse tiste, ki nimate pojma kdo je.

null

(c) Dermota blog