Počivajte v miru, gospod Bergman

3.08.2007 ob 02:10

Zelo me je razžalostila novica, da je v 89. letu starosti umrl Ingmar Bergman, legendarni švedski režiser, ki je svoje delo opravljal tako zelo briljantno, da si o njem skoraj ne upam napisati nobenega stavka. Pa vendar, veliki Ingmar se je davnega leta 1918 rodil očetu duhovniku in se s filmom prvič srečal v 40. letih minulega stoletja, ko so ga najeli za popravljanje slabih scenarijev. Ker je pokazal veliko talenta, so mu zaupali režijo filma Kris, pravo slavo pa je ujel leta 1953 z zelo lahkotno, očarljivo in nepozabno dramo Poletje z Moniko.

Potem je šlo zares, kar pomeni, da je posnel celo kopico čistokrvnih klasik in za vedno spremenil sedmo umetnost. Njegovi filmi so bili tako zelo znani, vplivni, spoštovani in kultni, da jih ni upal kritizirati nihče, kar je jasno, saj so bili vsi po vrsti izjemno dobri in skoraj brez napak. Le kdo bi lahko pozabil Sedmi pečat in viteza Maxa von Sydowa, ki je igral šah s smrtjo, in Bergmanu leta 1957 prinesel nagrado v Cannesu. Le kdo se ne spomni tragične drame Deviški izvir, kjer je dekle prebolevalo usodo svoje posiljene in umorjene mlajše sestre. Le kdo je lahko šel mimo drame Divje jagode, kjer se je ostareli profesor soočal s smislom življenja. In le kdo je lahko spregledal komedijo Nasmeh poletne noči, ki je bila tako zelo dobra, da se ji je poklonil celo Woody Allen, sicer velik Bergmanov oboževalec. Z Maxom von Sydowom sta posnela trinajst filmov, za oskarje je bil seveda predober, čas pa mu je v različnih časovnih obdobjih krajšalo pet žena. Za sabo je pustil kar devet otrok, od filma pa se je poslovil z veličastno dramo Fanny in Alexander, s katero je leta 1986 znova dokazal, da mu ni para. Naj ne pozabim, režiser Steven Spielberg je nekoč rekel, da se zaman trudi, da bi snemal tako dobre filme kot Ingmar Bergman. Sam pa lahko dodam le stavek, da mi je še vedno nerodno, ko se poslavljam od takšne legende.

SORODNI ZAPISI:

scener-ur-ett-aktenskap/

hostsonaten/

smultronstallet/

 

3 komentarjev na “Počivajte v miru, gospod Bergman”

  1. pendejo pendejo pravi:

    Čudno da nikoli nisem opazil nobene tvoje recenzije za kak njegov film.

  2. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Če bi jo res iskal, bi jo našel, brez skrbi.

  3. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Kulti in klasike: Höstsonaten (1978) pravi:

    [...] bi se lahko zgodila tudi pri vaših sosedih, čeprav se ravno tam seveda nikoli ne zgodi. Tipični Bergman. Mojster pogledov, bližnjih posnetkov, atmosfere in čustev, ki privrejo iz najglobljih kotičkov [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !