PIERRE LOUYS: Tri hčere svoje matere
4 07 2007Eden najbolj ogabnih, pornografskih, perverznih, divjih, direktnih, pa vendar vseskozi zabavnih romanov vseh časov, ki pod lupo vzame mater in njene tri hčerke. Profesionalne prostitutke, ki ljubijo vse mogoče spolne prakse, vključno z zoofilijo in incestom. Njihova telesa so spolno aktivna že od šestega leta starosti naprej. Jasno, njihova mama Tereza jih je dojila na zelo drugačen način. Ko hočejo doživeti zares močan orgazem, pa izpeljejo zelo pekoč trik, ki ga normalni ljudje ne bi. Najbolj umazana je 14 letna Mauricette, ki se spozna tudi na spermo različnih živali. Najbolj navihana komaj desetletna Lili, ki se je rodila na enega najbolj nenavadnih načinov na svetu. Najbolj zadržana, a kljub temu divja, pa osemnajstletna Charlotte, ki se ji je zaradi nekega starca zagabila felacija. Vse so mahnjene na spolnost, prav nobena ne seksa vaginalno, saj se bojijo zanositve, vse štiri pa napadejo nič hudega slutečega mladeniča, ki jih v postelji menja prav vsako uro. Ki mu povedo vse, kar jim leži na duši. Ki mu pokažejo vse, kar znajo. Ki uživajo, če jih ozmerja za kurbe. In ki mu na koncu priredijo gledališko predstavo, kjer mora Charlotte končno izgubiti vaginalno nedolžnost. Roman, ki bi se ga bal celo Pier Paolo Pasolini in ki so ga v domači Franciji v obtok zares spustili šele leta 1970, je premierno izšel leta 1926, eno leto po smrti pisatelja Pierrea Louysa. In to iz, po njegovih besedah, 420 kilogramov težkih rokopisov, ki jih ni nikdar uspel predstaviti v knjižni obliki. Nič čudnega, da se mu je zmešalo, da je oslepel in da ga zadnjih dvajset let njegovega življenja niso obiskovali niti najboljši prijatelji. Knjiga za najmočnejše želodce in za tiste, ki so zdržali Pasolinijev Salo.
[...] zadevo…avtor knjige (sem poiskala na spletu) je Pierre Louys, zasledila pa sem celo, da je nekdo malo več napisal o tej knjigi.To knjigo sem prebrala, na skrivaj in ja, pri svojih rosnih 7 [...]
o fak, sounds interesting
sem prebrala knjigo… mam celo doma ponatis te knjige in se marsikatera erotika se še najde na moji polici…
Mislim, da se vedno vodi v svoji “ogabnosti” ali pa morda brez narekovajev, Marki de Sade Juliete - Justin.
Ajda, dvomim
No ja, morda zaradi nasilja, drugače ne.
o, to knjigo sem prebrala že v osnovni šoli in je prav zabavna, potem ko so časopisi začeli prodajati poceni knjige zraven, pa sem jo celo kupila. všeč mi je predvsem ker nazorno opisuje konkretno akcijo…
pa marsikaj novega sem izvedela, ker, no v osnovni šoli ti nnihče drug ne bo razlagal takšnih podrobnosti.. tko da je tudi poučna
Kaktus, upam da nisi vse te reči potem izvajala tudi v praksi. Ker to bi bilo pa že res tu mač.
a ta odgovor bo ostal zavit v tančico skrivnosti….
P.S. knjigo prebral, razburka marsikatere duhove..
Iztok, ne spremljam tvojega bloga, zatorej ne zameri in me opozori, če bleknem kakšno neumnost. Ampak, ali recenzije pišeš na podlagi svojega okusa, razgledanosti, itd. ali je to bolj kot ne copypaste?
Zasledil na dveh linkih tale tvoj post…
Prijetno bodite.
B.P. vsi moji teksti so moje avtorsko delo, zato ne vem kje si našel tale zapis. Bi bil pa zelo vesel, če mi poveš ali mi je kdo ukradel zadevo brez da bi me navedel kot avtorja. Ker točno to se mi je že zgodilo pri filmskih kritikah, katere mi je kradel Robert Roškar.
Eh, kakšna ogabnost neki…Salo je ogaben, Tri hčere pa je prav luštno branje…
Nataša, Salo je nasilen in grob, tole pa je ogabno in perverzno.