Recenzija: The Shawshank Redemption

12.06.2007 ob 16:22

zda 1994
drama
r: Frank Darabont
i: Tim Robbins, Morgan Freeman, Bob Gunton, William Sadler, Clancy Brown, Gil Bellows

Rita Hayworth, Marilyn Monroe in Raquel Welch.

The Shawshank Redemption, ki so ga v naših kinih vrteli kot Kaznilnico odrešitve, na spletnem portalu IMDB najdete na drugem mestu najboljših filmov vseh časov. Takoj za Botrom. Če smo natančni, celo pred Botrom, saj so mu uporabniki dodelili oceno 9.2, kar je seveda bolje od Botra, ki premore 9.1. Administrator je očitno malo zaspal, ali pa si ne upa priznati, da gre za najboljši film na svetu. Da se razumemo, imidž ni pretiran. Imidž je povsem upravičen, saj gre za resnično izvrstno, očarljivo, domiselno in hudo kvalitetno zaporniško dramo. Morda ne za najboljši film vseh časov, vsekakor pa za enega najboljših zaporniških filmov daleč na okoli. Za film, ki se ga ne da preseči. Za zelo kompleksno sago dogajanja za rešetkami, kjer sta v ospredju mirni, tihi in preudarni Andy Dufresne (Tim Robbins), po krivem obsojeni bančnik, ki začne voditi račune prav vsem paznikom ter upravniku Samuelu Nortonu (Bob Gunton). In odločni ter iznajdljivi Ellis Boyd Redding (Morgan Freeman), ki se v arestu znajde bolj kot na prostosti. Tako je, The Shawshank Redemption je zgodba o tem, da se človek po mnogih letih ječe boji svobode. Normalne vključitve v družbo, kjer ne bo pomenil ničesar. Rešetke ga spremenijo. Mu postavijo mejo. Za rešetkami se počuti varnega. Kot plavalec na morju, ki ga pred morskimi psi ščitijo boje. Ali otrok, ki ga pred krvoločnim psom varuje visoka ograja. In tu so plakati Rite Hayworth, Marilyn Monroe ter Raquel Welch, ki si jih naš Andy obesi na steno celice. Na steno, ki jo gleda tri desetletja. Vsak dan znova. Vsak dan od začetka. Ko se upira nasilni skupini gejevskih zapornikov in ko ga upravnik vtakne v samico, jih seveda ne gleda. Ko pride nazaj, pa vse tri spet postanejo njegove najboljše prijateljice. Res je, The Shawshank Redemption ima vse osnovne klišeje filmov o zapornikih, toda obrača in loti se jih tako izvrstno, da gledalec pomisli, da prvič v življenju glede zaporniški film. Tako inovativno in enkratno, da se vsak prizor sproti spreminja v kultno klasiko in del filmske zapuščine. Jasno, leta 1995 je na podelitvi oskarjev zmagal Forrest Gump, Shawshank pa je sedemkrat udaril v prazno. Če bi oskarje podeljevali še enkrat, bi bila situacija zagotovo drugačna, saj film danes proglašajo za enega najboljših filmov zadnjega desetletja. Vlogico Gila Bellowsa, ki v zapor prileti kot velik frajer in razkrije skrivnost umora Andyjeve žene ter ljubimca, bi moral igrati Brad Pitt. Režijski stolček je hotel na vsak način zasesti Rob Reiner, ki je Franku Darabontu ponujal 3 milijone dolarjev za scenarij. Andyja Dufresnea bi moral igrati Tom Hanks, ki je raje izbral Forresta Gumpa, Kevin Costner pa si je premislil in zavrnil vlogo. Kratko zgodbico, po kateri je Darabont napisal scenarij, je seveda spisal Stephen King, ki si je Ellisa Boyda Reddinga zamislil kot Irca.

Ocena: 10/10

null

 

9 komentarjev na “Recenzija: The Shawshank Redemption”

  1. slash slash pravi:

    Ocena 5+ ;)

  2. ime (obvezno) pravi:

    Brihtni pa nismo najbolj a ne… Če bi malo bolje pogledal bi ugotovil, da ima Godfather neprimerno večje število glasov in še vedno oceno 9,1.

  3. Karlo pravi:

    Če smo čisto natančni, Shawshank Redemption ni kratka zgodbica. Po dolžini je nekje med novelo in romanom. Po Kingovih kriterijih. V slovenskem kontekstu pa je zadeva čisto dovolj dolga, da bi ji lahko rekli roman.

    Še nekaj. V filmu ti izrecno servirajo, da zaporniki, ki nadlegujejo Andyja, niso geji. Ko Andy vpraša Reda, če so homoseksualci, mu Red odgovori, da ne, ker da bi za to morali biti človeška bitja. Poanta je seveda, da njihovo početje ni usmerjeno k spolni zadovoljitvi, ampak k sadističnemu podrejanju sojetnikov.

  4. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Ime, o čem govoriš? Boter ima 220 tisoč glasov, Kaznilnica odrešitve pa 262 tisoč.

    Kdo zdaj tu ni najbolj brihten?

  5. Človek Človek pravi:

    Najslabša obnova (nič več ni kot to) filma, kar sem jih kdaj prebral. Nepoznavanje analogije, konteksta in sporočil.

    Da ne izpade kot nesmiselne napad – kar nekaj teksta v samem filmu so ˝prirejeni˝ citati znanih filozofov, med drugim tudi Sokrata…

    Ampak, da bi to vedel, bi moral brati Knjige…

    You know how to read, you ignorant fuck?

    V glavnem, da omenjaš geje. Heh, selektivni um…

  6. G-UNIT pravi:

    STFU MAN! U SUCK!

  7. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Karlo, zame je gej vsak, ki seksa z moškim. Še posebej v arestu, kjer geji počasi itak ratajo prav vsi. In četudi Red pove kar pove, je v njih absolutno nekaj gejevstva, saj jim drugače ne bi mogel vstati. Če bi želeli samo mučiti, bi pač samo mučili. Ker posiljujejo, pa so brez dvoma tudi geji. Vsaj zame. Če za Reda niso, pač niso. Jaz sem tako dojel. In ni ti treba biti človek, če hočeš biti gej. Lahko si tudi sadistični gej. Nič novega.

  8. alenka pravi:

    ja res eden najboljših filmov ever, nujn ogled za vsakega po moje. res hudo nor hudd film! čudovit film!

  9. montebuba pravi:

    samo ena beseda: FANTASTIČNO …vredno ogleda…čustveno in emotivno..
    11/10

    Freeman je itak najboljši igralec …Robbins pa je takrat odigral nad svojimi sposobnostmi :) (v igri za vlogo so bila veliko večja imena z vsem spoštovanjem do njega). Bob Gunton pa me vseskozi spomni na vlogo iz Dead Silencea pa mi čez cel film ni sedel.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !