Recenzija: Bure baruta

12.06.2007 ob 16:22

jugoslavija 1998, komična drama, r: Goran Paskaljević
i: Dragan Nikolić, Lazar Ristovski, Miki Manojlović, Bata Živojinović, Vojislav Brajlović, Milena Dravić, Danilo Bata Stojković, Sergej Trifunović, Mira Banjac, Ana Sofrenović, Aleksandar Berček, Ljuba Tadić, Ivan Bekjarev, Voja Brajović, Bogdan Diklić, Mirjana Joković

Zelo resen kandidat za najboljši jugoslovanski film vseh časov.

Bure baruta, po naše, Sod smodnika, je odličen. Še bolj kot Lepe vasi lepo gorijo. Morda celo bolj kot Savior, ki ga je istega leta posnel Predrag Antonijević. Morda bolj od vseh srbskih filmov doslej. Morda celo bolj od vseh evropskih filmov zadnjih dvajsetih let. Kaj vem, morda tudi od vseh filmov na sploh. Vse štima. Vse je tako kot mora biti. In vse je popolna mešanica humorja in tragične drame. Črna komedija, ali če hočete, komična drama. En sam dan v Beogradu, ena naporna srbska noč, ki izgleda kot sod smodnika, ki ga je že zdavnaj razneslo. Žal ne pod ritjo Slobodana Miloševiča, marveč v srcih navadnih posameznikov. Navadnih ljudi, ki imajo vsega dovolj. Ki se jim zasuče. Ki si nalijejo čistega vina. Ki obujajo nostalgijo. Ki se sprašujejo, kdo je kriv. In ki si želijo le dejstva, da bi bili živi in zdravi. Vrhunsko mešanje večih likov, briljantne igralske kreacije sanjske ekipe, močni dialogi, nepozabni prizori in več različnih zgodbic, ki se zlijejo v nepozabno celoto. V film, ki ostane v spominu. V prave Kratke stike, ki za sabo pustijo tudi Roberta Altmana in vse najbolj znane omnibuse. Dragan Nikolić in Lazar Ristovski sta najboljša prijatelja, ki si med boksarskim treningom priznata laži. Miki Manjolović se po petih letih vrne domov in skuša znova osvojiti srce svoje izbranke Natalije. Sergej Trifunović ukrade avtobus in nadleguje potnike, med katerimi je tudi Milena Dravić. Bogdan Diklić ponori, ko se mu nek mladenič zaleti v avto. Nebojša Glogovac se sooči z bivšim policajem (Aleksandar Berček), ki mu je uničil mladost. Mirjana Jokovič pa je dekle, ki jo matra ljubosumni fant, sicer Makedonec, ki pade v roke lokalnemu gangsterju. Junaki, ki bi si zaslužili vsak svoj film. Režiser, ki bi si zaslužil oskarja in hudo uspešno kariero v Hollywoodu. In film, ki ga lahko gledam vsak dan znova.

Ocena: 10/10

 

7 komentarjev na “Recenzija: Bure baruta”

  1. diego pravi:

    bravo … recenzije novih filmov lahko prebereš povsod, po določenem obdobju pa se najde film, ki ti je “nekako ušel” oz. na katerega si že malo pozabil… Evo, dobil sem željo po ponovnem gledanju Bure baruta.
    Zame je No.1 RANE

  2. starbuck pravi:

    a film lepa sela lepo gore je bil dobr ?

  3. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Zelo dober. Skoraj tako kot Bure baruta.

  4. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Neka ostane medju nama pravi:

    [...] kreacije in sočni dialogi film dvignejo nad povprečje, zanimiva pa je vzporednica z mojstrovino Bure baruta, kjer sta se najboljša prijatelja po odkritju resnice poklala do smrti. V Grličevem filmu med [...]

  5. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Grossmann 2010: Život i smrt porno bande, The Human Centipede, Srpski film pravi:

    [...] filma Okupacija u 26 slika, kjer so ljudi prav tako podirali z macolo, kabareja filma Bure baruta, ameriških B filmov iz petdesetih, dileme Jacka Kevorkiana, atmosfere komične drame Turneja, [...]

  6. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Turneja pravi:

    [...] pozornosti kot v devetdesetih, ko smo noreli za mojstrovinami Lepa sela lepo gore, Rane in recimo Bure baruta. Če sem pošten, moram priznati, da se od celovečercev Nebeska udica, Absolutnih sto, Mehanizam, [...]

  7. IZTOK faking GARTNER » Recenzije pravi:

    [...] kinematografija se je po uspehu filmov Lepa sela lepo gore, Rane in Bure baruta, treh prelomnih in nepozabnih mojstrovin, znašla v krizi identitete. V krizi klišejev, [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !