JASMINA ŽOHAR, POČIVAJ V MIRU
Objavil/a iztokgartner 28.5. 2007 pod spomini
Danes me je kot strela z jasnega usekala novica, da je moja dobra prijateljica in nekdanja sodelavka Jasmina Žohar umrla v hudi prometni nesreči. Sprva sem pomislil, da gre za šalo, za grdo pomoto, za neko drugo Jasmino Žohar. Potem sem na njenem msn naslovu prebral: “Jasmine ni več. Umrla je v prometni nesreči.” Halo, kdo se zdaj zajebava z mano. Kdo je tako nor, da se šali iz takih stvari. Jasmina, se ti meša? Takoj spremeni ta blesav napis. To so bili stavki, ki so leteli skozi moje možgane, skozi moje srce, ki je postalo malce zaskrbljeno. Dva dni nazaj sem namreč na teletekstu bral o hudi nesreči, kjer je na poti iz Šempetra proti Celju umrlo komaj 26 letno dekle. Napisa na msnju in te strašne novice seveda nisem povezal. Vse dokler mi je ni sporočila prijateljica Urška. In novica me je zadela kot harpuna. Kot najbolj oster predmet kar jih je. In zadela me je naravnost v srce. Moje simpatične Jasmine ni več. Za vedno je umrla v prometni nesreči. Grozno, če pomislim, da sva se še v petek pogovarjala po msnju, kjer je vsa vesela razlagala, da je sedaj sama na športnem uredništvu in da bo morala delati za dva, saj je šel šef na dopust. Potem se je poslovila in omenila sobotno zabavo. Svojo zadnjo zabavo. Svoj zadnji nasmeh in pivce za živce, ki ga je imela tako zelo rada. Nazadnje sem jo videl pred kakim mesecem, morda dvema. Ne spomnim se točno. Bila je taka kot vedno. Nasmejana, preprosta, prijazna in simpatična. Zadnje čase sva malce ohladila stike, saj sva imela oba veliko dela, toda najino prijateljstvo je bilo večno. Prvič sva se videla pred desetimi leti, ko sem vodil nek koncert. Bojazljivo je prišla do mene in me prosila za avtogram ter objem. Takoj sem ji ustregel, saj ni bila vsiljiva. Bila je kul. Tako kot je znala biti samo ona. Majhno, bolj okroglo in zadržano bitje, ki je zrasla v samozavestno in odločno mlado žensko. Z veseljem sem jo zaposlil kot novinarko pri časopisu Celjan, kjer sem bil takrat odgovorni urednik. Z veseljem sem jo povabil v svojo radijsko oddajo, kjer je zaigrala deklico z Marsa in zabavala poslušalce. Ona je seveda z veseljem glasovala zame na raznih tekmovanjih, hodila na moje žure, me podpirala in mi nekoč celo posodila nekaj denarja. Ni mi nerodno priznati, da brez nje ne bi nikoli gostoval pri Anji Tomažin, ki je takrat vodila oddajo Klik. In na Dannyjevih zvezdah, kjer je pridno pisala pisma in me zahtevala za gosta. Prav njen gre tudi zasluga za moje prve pojavitve v medijih, kjer sem bil dvojnik Petra Graše in avtor ter voditelj oddaje Iztokovih 3600 sekund. Ja, Jasmina je bila kul punca. Zelo kul. Ravno zato sem strašno besen, da je ni več. Ravno zato imam občutek, da sem ji zadnje čase namenil premalo pozornosti in vsaj trikrat preložil povabilo na pijačko. Toda le kako bi lahko vedel, da se bo njeno življenje končalo tako nenadno in hitro. Kaj vem, morda je bila prvi znak že nesreča, ki se ji je zgodila nekaj tednov nazaj. Nesreča, kjer se je z avtom obrnila na streho in me klicala sredi noči, da mi pove kaj se ji je zgodilo. Bil sem prestrašen in hkrati pomirjen, da ni poškodovana in da je vse v najlepšem redu. Tokrat ni vozila ona. Tokrat je vozil nek mladenič, ki je zletel s ceste in se zabil v drevo. V avtu je bilo sedem ljudi. Umrla je samo Jasmina. Moja dobra prijateljica Jasmina, ki je oboževala Matjaža Jelena iz Šank Rokov in vedela vse kar se da vedeti o slovenskem športu. Sedaj je ni več. Sobotna vožnja domov je bila usodna. Prekleto usodna in zadnja, napis na njenem msnju pa žal resničen. Draga Jasmina, če me zdajle slišiš, naj ti povem, da sem te imel rad in da boš za vedno ostala v mojem spominu. Kul si bila. Za vedno.
Komentarji
17 komentarjev na “JASMINA ŽOHAR, POČIVAJ V MIRU”
Komentirajte
Tudi mene je danes pretersla novica o njeni smrti. Kot sem rekla nekemu njenemu prijatelju, ki jo je imel zelo rad: V naših spominih bo lahko živela še naprej. Osladno, vem, ampak je v tolažbo.
Ne glede, da vaju ne poznam, iskrene sožalje…
[…] Iztok Gartner o Jasmini. […]
Moje sožalje…
smrt se me vedno dotakne.
Jasmina, rada te imam in vedno boš ostala v mojem srcu !!!
[…] sem izgubil prijateljico in bivšo sodelavko Jasmino Žohar, ki je prisedla v avtomobil in edina izmed potnikov umrla v prometni nesreči. Pobrskal sem po […]
Iskrene Sožalje
Jasmina….leto dni mineva ravno danes…se vedno nekako ne morej cisto dojeti…RIP, Jasmina!!! Rada te mam in vedno bos v mojem srcu!
Ja eno leto. Svet ni več enak kot je bil pred dobrim letom. Nikoli več ne bo. Nekaj manjka. Tudi jaz te pogrešam Jasmina. V srcih tistih, ki te imamo radi boš večno živela.
Katja & Rok, lepo da sta se oglasila na blogu in da sta se tudi vidva spomnila naše Jasmine.
Tudi sam večkrat pomislim nanjo in se vedno znova vprašam, kaj je naredila narobe, da je morala tako hitro in nenadno zapustiti ta svet.
Upam, da se ime fino in da se nam reži nekje visoko nad oblaki.
Da pije pir in da spremlja tekme naših športnikov.
Iztok, js tud upam da je tak. Sama veckrat obiscem tudi njen grob, saj je res bila prijateljica v pravem pomenu besede.
Moja bivša sodelavka in prijateljica.Naj počiva v miru.
jaz je nisem poznala, a ste njeni kolegi in prijatelji o njej napisali toliko lepih besed, da se človeku preprosto milo stori, ko to čita.
tudi jaz upam, da ji je v nebesih namenjen najboljši fotelj v kakšnem dobrem nebeškem lokalu in, da nam nazdravlja s kupico pira.
m.
Jasmina, vedno boš v mojem srcu !
Z ljubeznijo,
prijateljica Jelchy
Spoznal sem jo prek msn-ja. Bolj veselo, humorno in prisrčno osebo težko srečaš. Upam da ti je dobro, tam kjer si zdaj in da se nas spominjaš.
… in potem pravijo, da sem nora, ker se zavedam svoje minljivosti …
bi bilo fajn, da bi se je zavedal vsak, prav tako ap minljivosti vsega, kar nas obdaja. nič ni samoumevno.
moje sožalje vsem, ki ste jo poznali.
Dragi moji, zelo sem vesel, da se še vedno spominjate naše Jasimine. Tudi jaz upam, da se ime fino tam nekje visoko nad nami.