Kulti in klasike: The Natural

4.05.2007 ob 06:20

zda 1984, drama, r: Barry Levinson, i: Robert Redford, Glenn Close, Kim Basinger, Robert Duvall, Wilford Brimley, Richard Farnsworth, Barbara Hershey, Robert Prosky, Joe Don Baker, Darren McGavin, Michael Madsen

Wonderboy.

Robert Redford je Roy Hobbs, čudežni deček, hudo talentirani igralec bejzbola, ki se med zvezde zavihti šele v zrelih letih. Takrat, ko bi moral kariero končati. Nič čudnega, saj ga je na začetku športne poti ustrelila zmedena oboževalka Harriet Bird (Barbara Hershey). Potem je izginil in se vrnil po petnajstih letih. Na igrišče ekipe Knights. Kot kralj Artur, ali še boljše, kot vitez Lancelot, ki je meč zamenjal za kij. Za doma narejeno klasiko, na kateri piše Wonderboy. Za palico, ki mu prinaša srečo in ki ga bo kljub predolgi pavzi spremenila v legendo. Trener Pop Fisher (Wilford Brimley) mu sprva resda ne dovoli na igrišče, saj je prepričan, da gre za šalo. Za hudo nesramnost iskalcev talenta, ki so mu podtaknili ostarelega novinca. Toda ko ga vidi pri vaji, pri premiernem udarcu žoge, ga vrže na rit. Roy seka kot nor. Kot Babe Ruth, ali če hočete, kot Joe Jackson, bejzbolski zvezdnik, ki je ravno tako igral s posebno palico. S kijem, ki ga je naredil iz drevesa, v katerega je usekala strela. In Roy udarja z močjo strele. Tako zelo, da žogica odleti daleč med tribune. Tako močno, da začnejo Knightsi zmagovati kot po tekočem traku. Še posebej po smešni smrti Michaela Madsena, ki ga nato seveda zamenja naš Roy. Možakar s tragično preteklostjo, ki je hotel biti najboljši. Ki pojasni: »And then when I walked down the street people would’ve looked and they would’ve said there goes Roy Hobbs, the best there ever was in this game.« Toda usoda je hotela drugače, zelo drugače. Tako zelo, da ga stara rana useka še enkrat. Pred zadnjo in najbolj pomembno tekmo sezone, kjer mu ne pomaga niti tolažba Kim Basinger. Kjer mu novih moči vlije le najstniška ljubezen Iris (za oskarja nominirana Glenn Close), ki še vedno ne more razumeti, da je izginil in jo pustil na cedilu. Zadnja tekma je seveda klasika. Esenca sedme umetnosti, kjer Roy zadane reflektorje in si naredi ognjemet. Prizor, ki gre v večnost. V moje srce, kjer je ostal za vedno. Zares krasna, čarobna, očarljiva, nepozabna in edinstvena športna dramica, ki bi se morala zgoditi tudi v resnici.

Ocena: 10/10

 

3 komentarjev na “Kulti in klasike: The Natural”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Bugsy pravi:

    [...] mojstrsko, zelo elegantno in nostalgično zrežiral Barry Levinson, avtor filmov Rain Man, The Natural, Good Morning Vietnam in recimo Wag the Dog, izvrstno pokaže, da med gangsterjem in hollywoodsko [...]

  2. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: The Thing, Moneyball, The Help pravi:

    [...] dogajanjem, ki ga dejansko sploh ni. Moneyball je film, kjer ni prostora za junaške prizore filma The Natural z Robertom Redfordom, ki mu je Brad Pitt čedalje bolj podoben. Moneyball je film o tem, kaj se [...]

  3. Iztok Gartner » Les Miserables fan pravi:

    [...] the Cuckoo’s Nest, moj The Godfather, moja Casablanca, moj Rocky, moj Man on the Moon, moj The Natural, moj Gone With the Wind, moj Superman in moj Desperado, jebemti ej. Je film, ob katerem jokam kot [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !