Recenzija: Norbit

20.04.2007 ob 23:31

Ko je Eddie Murphy leta 2002 posnel Pluta Nasha, sem bil prepričan, da nižje ne more. Norbit je dokaz, da sem se zmotil.

Da Eddie Murphy letos ni dobil oskarja za Sanjske punce je jasno kot beli dan. Nekdo, ki zadnja leta snema tako slabe, povprečne in neumne filme, namreč ne more dobiti zlatega kipca in pričakovati spoštovanja članov filmske akademije. Pa četudi bi si ga zaslužil, čeprav ga je vreden. In Norbit je prišel ravno v času, ko so se akademiki odločevali o oskarju za najboljšo stransko vlogo. O tem ali naj Eddieja nagradijo z zlatim kipcem, ki bi si ga za Sanjske punce seveda več kot zaslužil. Ko so videli Norbita, je bilo odločevanja konec. Norbit je namreč tako zelo slab, da slabši skoraj nebi mogel biti. Tako zelo neumen, da celo Little Man bratov Wayans deluje kot komedija za intelektualce. Okej, Murphy resda igra nešteto likov, toda to je veliko bolje in zabavnejše počel v filmih Coming to America in Nutty Professor. Tokrat to počne zoprno, moteče in zelo slabo. Tudi ko igra svojega očeta, tudi ko igra svojo zavaljeno ženo. Hudiča, tudi ko igra naslovnega junaka, še enega Foresta Gumpa, strahopetnega očalarja brez jajc, ki se zaljubi v Thandie Newton. Jasno, Thandie mu ljubezen vrne kot da bi hotela reči, da tudi neumni, blesavi in malo manj bistri moški lahko dobijo lokalno lepotičko.

Ocena: 1/10

null

 

1 komentar na “Recenzija: Norbit”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Jack and Jill pravi:

    [...] na Adama Sandlerja in na vse, kar počne v tem filmu, saj je na stopnji Norbita, Sorority Boys, White Chicks in Big Momma’s House 3, se pravi na stopnji totalnega debila, ki [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !