HOUSE OF WAX (zda 2005, grozljivka, režija: Jaume Collet-Serra, igrajo: Paris Hilton, Elisha Cuthbert, Brian Van Holt, Jared Padalecki, Jon Abrahams)
Pazite, da vas ne povoskajo.
Ameriška grozljivka je v krizi, iz katere jo skušajo rešiti rimejki starih dobrih klasik in reciklaže azijskih kultov. Idej je zmanjkalo, suspenza ni, klišeji pa letajo na vse mogoče strani. Pri filmu House of Wax, rimejku stare dobre klasike iz leta 1953, ni nič drugače. Vse je popolnoma tako kot pri ostalih rimejkih in reciklažah azijskih kultov. Toda pozor, pred nami je kljub temu rimejk, ki se spozna na gotsko grozo. Na bližnje posnetke trupel, na trgovino s svežim, krvavim mesom. Na stvari, ob katerih vam bo neprijetno pri srcu. Še posebej med prizorom, kjer eni izmed nesrečnih deklet, ki jo čaka voskanje, ustnice zalepijo s sekundnim lepilom in ji malce kasneje s kleščami odrežejo še prst. Novi House of Wax, zgodba o dvojčkih, ki svoje žrtve spreminjata v voščene lutke, adute stavi na gravž in stavo kot za šalo dobi. Kljub temu, da Paris Hilton ne zna igrati in da gre pač še za en najstniški rimejk stare dobre klasike. Glavnemu norcu je seveda ime Vincent. Tako kot igralcu Vincentu Priceu, zvezdi originala iz leta 1953.
Ocena 4
RACING STRIPES (zda 2005, komedija, režija: Frederik Du Chau, glasovi: Bruce Greenwood, Hayden Panatiere, Frankie Muniz, Dustin Hoffman, Whoopi Goldberg, Joe Pantoliano, Michael Clarke Duncan, David Spade, M. Emmet Walsh, Michael Rosenberg, Steve Harvey, Joshua Jackson, Mandy Moore, Wendie Mallick, Snoop Dogg)
Upornik brez razloga.
Filmov o govorečih živalih imam resda vrh glave, toda risanka, kjer živali govorijo pametno, se obnašajo kot da so končale fakulteto in povrhu vsega plonkajo še filmske klasike, me ne moti. Ravno nasprotno, všeč mi je. Še posebej, ko govorijo tudi na hip hop usekane muhe. Še bolj posebej, ko ugotovimo, da lasatega ponija govori celo Dustin Hoffman, ki mu mafijski pelikan (Joe Pantoliano) zagrozi z usodo konjske glave iz Botra. Tako je, Racing Stripes ni na prvo žogo. Ali če hočete, na prvo zebro. Racing Stripes hoče nekaj več, nekaj boljšega, nekaj, kar si velja zapomniti. In tu je zgodba o zebri, ki rabi psihiatra. O zebri, ki misli, da je dirkalni konj. Da je James Dean iz Upornika brez razloga. In ko začne trenirati, trenira kot Rocky Balboa, medtem ko njegov tekmec trenira kot Dolph Lundrgeen iz četrtega Rockyja. Prav imate, Racing Stripes je za otroke, ki razmišljajo po odraslo, in za odrasle, ki so še vedno otroci. In ko slišimo, da je lenemu psu glas posodil raper Snoop Dogg, nam je jasno, da gledamo zelo dobro in prebrisano risanko, ki bi si vsekakor zaslužila večjo pozornost.
Ocena 4
THE UPSIDE OF ANGER (zda 2005, komična drama, režija: Mike Binder, igrajo: Kevin Costner, Joan Allen, Erika Christensen, Evan Rachel Wood, Keri Russell, Alicia Witt, Mike Binder)
Izjemno dobra romantično komična drama.
Če bi človek iskal napake v filmu The Upside of Anger, sicer filmu o materi (Joan Allen), njenih štirih hčerah (Erika Christensen, Evan Rachel Wood, Keri Russell, Alicia Witt) in pijanem sosedu (Kevinu Costnerju), ki se še vedno šlepa na staro slavo športne zvezde, ne bi našel ničesar. Če bi iskal še bolj natančno, bi še enkrat ostal praznih rok. Če ne bi dal mira in bi šel zelo globoko, bi bila situacija še enkrat ista. Ni kaj, The Upside of Anger, ki ga je režiral Mike Binder, avtor filma The Sex Monster, filma o paru, ki je v posteljo povabil še eno žensko, nima napak. Še posebej znotraj svojega žanra. Žanra, kjer mnogi filmi hitro padejo v pretirano patetiko in zoprne klišeje. The Upside of Anger je drugje. Tam, kjer so veliki. Tam, kjer sta bila nekoč Harry in Sally. Tam, kjer je About Schmidt. Tam, kjer je As Good As It Gets. In seveda tam, kjer sta Ordinary People ter Terms of Endearment. Vse štima. Zgodba, igralska ekipa, mešanica drame, romantike in komedije, dialogi ter igralske kreacije. Vse je na mestu. Vse je tam, kjer mora biti. Tudi prizor, ko Mikeu Binderju raznese glavo. Tudi prizor, ko Kevin Costner po vzoru Williama Hurta iz filma Body Heat zlomi vrata, da pride do Joan Allen. Izjemno dober film. Film, kjer se ženska smeji že ob misli na seks.
Ocena 5
SAHARA (zda 2005, avantura, režija: Breck Eisner, igrajo: Matthew McConaughey, Steve Zahn, Penelope Cruz, William H. Macy, Lennie James, Lambert Wilson, Delroy Lindo)
Indiana Jones, ekološka verzija.
Okej, Sahara resda teče tekoče, frajersko, gledljivo, všečno in po vzoru Indiane Jonesa, toda kaj, ko hoče hkrati teči tudi politično, poučno, ekološko in tako, da nas uči. Da nam nekaj razlaga. Da nam da vedeti, da ni kar tako. Da ni le poletni popcorn, marveč poletni popcorn z globino. To je seveda neumno, nepotrebno in nepričakovano. To seveda uniči drugače dobro narejen film z zelo simpatično in skulirano igralsko ekipo, kjer nikoli tako seksi Matthew McConaughey igra tipa po imenu Dirk Pitt. Tipa, ki s svojim prijateljem Alom Giordinom (Steve Zahn) sredi puščave išče skrivnostno ladjo iz ameriške državljanske vojne in naleti na doktorico Evo Rojas (Penelope Cruz), ki jo skrbijo čudne smrti lokalnih prebivalcev. Pač film o tem, da morajo biti današnji akcijski junaki poleg svojih želja pozorni tudi na ekološke želje svojih partnerk.
Ocena 3
THE HITCHHIKER’S GUIDE TO THE GALAXY (zda 2005, znanstveno fantastična komedija, režija: Garth Jennings, igrajo: Martin Freeman, Mos Def, Sam Rockwell, John Malkovich, Zooey Deschanel, Anna Chancellor, Bill Nighy, Stephen Fry, Alan Rickman, Helen Mirren)
Leteči cirkus Douglasa Adamsa.
Ko sem slišal, da bodo posneli ekranizacijo kultnega romana leta 2001 preminulega Douglasa Adamsa, mi je zastal dih. Le kako jim bo uspelo? Le kako bodo v zrak vrgli Zemljo? Le kako bo Humma Kavula (John Malkovich) okoli hodil po železnih palčkah? Le kako bodo funkcionirale debele pošasti? Le kako bo šel skozi dvoglavi Zaphod Beeblebrox (Sam Rockwell)? Le kako bodo naredili maketo Zemlje? Le kako nam bodo vladale miši? Le kako bodo peli delfini? Le kako bo učinkovala enovrstičnica: »Nisem s tega planeta. Bi rada videla mojo vesoljsko ladjo?«. Le kako bo izpadel beli depresivni robotek Marvin (Alan Rickman)? Bo Arthur Dent (Martin Freeman) dovolj kul? Bo Ford Prefect (Mos Def) dovolj poseben? In seveda, le kako bo delovala puška, s katero dobimo povsem drugačen pogled na stvari? Vsa ta vprašanja mi niso dala miru, posebej pa sem se bal gorečih fanov romana, ki so se pripravljali na morebitni linč vseh sodelujočih. In film, ki ga je že leta 1978 prehitela radijska igra, leta 1981 pa tv serija, je končno prišel v kina. Čudno, prišel je tiho, neodmevno in brez velikega pompa. Pa čeprav so ga mnogi pričakovali bolj kot Vojno zvezd in Vojno svetov. Preden je prišel je bil glasen, ko je prišel pa je utihnil in v blagajnah pustil drobiž. Nič zato, važno je, da je ujel tempo romana. Da ne bi smel razočarati niti najbolj zahtevnih fanov in da je posnet tako, kot bi ga spisali člani ekipe Monty Python. Ne pozabite, da je prav Douglas Adams davnega leta 1969 napisal scenarij za eno izmed epizod Letečega cirkusa, kar je več kot odlično. Kar se je vseskozi poznalo tudi njegovemu romanu. Kar se ves čas pozna tudi našemu filmu, zares nepozabni in nenavadni mešanici absurda, znanstvene fantastike in komedije, ki nam pojasni, da nas obračajo miši in da vseskozi živimo na kopiji Zemlje. Pa brez panike in hvala za vse ribe.
Ocena 4

BLUEBERRY (francija, mehika, zda 2004, vestern, režija: Jan Kounen, igrajo: Vincent Cassel, Juliette Lewis, Michael Madsen, Temuera Morrison, Ernest Borgnine, Djimon Hounsou, Hugh O’Connor, Geoffrey Lewis, Tcheky Karyo, Colm Meaney, Eddie Izzard)
Preveč halucinacij, premalo filma in 88 letni Ernest Borgnine.
Se spomnite odličnega vesterna Mladi revolveraši, kjer so igrali Emilio Estevez, Kiefer Sutherland in Lou Diamond Phillips? No, tam smo imeli prizor, kjer so se fantje, sicer Billy The Kid in njegovi kompanjoni, zadeli z indijanskim mamilom in za nekaj časa skočili v svet halucinacij. Prizor je bil kul, saj je trajal nekaj minut, potem pa so fantje zajahali svoje konje in šli naprej. Tokrat je stvar ista, le da so fantje zadeti ves čas in da se nam svet halucinacij prikazuje praktično skozi celoten film. Tako se znajdemo v Celici, ki jo je nekaj časa nazaj posnela Jennifer Lopez, ali še boljše, v filmu Naked Lunch, kjer je Peter Weller sanjal o svojem pisalnem stroju, ki se je spremenil v govorečega hrošča. Glavni junak, kavboj Mike S. Blueberry (Vincent Cassel), namreč svoje rane celi s pomočjo indijanskih vračev, ker je ranjen na vsakem koraku, pa je tega celjenja seveda veliko. Časi, ko si je kavboj na rano porinil žarečo železno palico, so mimo, nastopili so časi, ko mora kavboj potovati po fiktivnem svetu, po matrici, po svojem egu in med čudnimi stvori, da pride k sebi in najde smisel življenja. Da se vendarle le spomni kaj se je zgodilo tistega usodnega dne, ko mu je odpadnik Michael Madsen ubil punco in ga za vedno spravil v nadnaravni svet prividov. Svet halucinacij, ki nam začne iti na živce tako močno, da se požvižgamo tudi na popoloma golo Juliette Lewis, sicer bejbo, ki tolaži našega junaka.
Ocena 2
ANCHORMAN: THE LEGEND OF RON BURGUNDY (zda 2004, komedija, režija: Adam McKay, igrajo: Will Ferrell, Christina Applegate, Fred Willard, Paul Rudd, Steve Carell, David Koechner, Vince Vaughn, Danny Trejo, Tim Robbins, Ben Stiller, Jack Black)
Komedija leta.
Will Ferrell, ki je istega leta posnel še poceni bedarijo Bewitched, je Ron Burgundy. Gospod Ron Burgundy, zvezda dnevno informativne oddaje v San Diegu, ki nima konkurence. Ki je number one, number two in number three. Okej, ki je tudi number four in number five. Večji od filmskih zvezd, pomembnejši od novic, ki jih pripravlja njegov Channel Four News. Vse dokler v hišo ne pride mlada, nadebudna in povzpetna Veronica Corningstone (Christina Applegate), ki mu ukrade šov in gledalce. Še več, ki mu ukrade tudi službo. S pomočjo umazane prevare, kjer naš Ronnie nima pojma, da je v tri krasne poslal svoje najbolj goreče oboževalce. In film ni le komedija. Film je mojstrovina svojega žanra. Ves čas zabavna, domiselna in izvirna. Ves čas ravno prav neumna, blesava in otročja. Vseskozi posebna in taka, da se ji vidi vpliv maratonskega šova Saturday Night Live, ki ga je vrsto let režiral prav Adam McKay. In le v takšnem filmu se lahko brutalno in krvavo stepejo Tim Robbins, Ben Stiller in Vince Vaughn. Le v takšnem filmu lahko psiček zaradi brce Jacka Blacka odleti čez most v reko. In seveda, le takšnemu filmu se lahko zgodi, da ga slovenska platna veselo prešpricajo brez slabe vesti.
Ocena 5
MELINDA AND MELINDA (zda 2004, dramska komedija, režija: Woody Allen, igrajo: Radha Mitchell, Will Ferrell, Wallace Shawn, Jonny Lee Miller, Chloe Sevigny, Amanda Peet, Josh Brolin)
Dolgčas.
Ko je Woody Allen leta 1978 s sicer zelo dobrim filmom Interiors prvič zašel na področje Ingmarja Bergmana, se pravi na področje družinskih dram, sem bil prepričan, da je to storil tudi zadnjič. Ni, kar je škoda, saj moramo zaradi tega gledati filme kot je Melinda and Melinda. Filme, ki bi jih lahko prepustil drugim. Melinda and Melinda bi moral teči zabavno, navihano ter povsem drugače kot filma Dvojno Veronikino življenje in Sliding Doors, teče pa dolgočasno, razvlečeno, brez isker in tako kot Dvojno Veronikino življenje ter Sliding Doors. Pač film o dveh straneh. Zabavni in resnobni. O dveh straneh iste ženske, ki jo pač vidimo na dva načina. Kot Melindo 1 in Melindo 2. Ena je kul in vesela, druga dela samomore in teži. Kot film, ki se mu pozna, da je bil narejen iz dolgega časa. Tako slabo, da je Woody Allen svojo vlogo raje zaupal Willu Ferrellu.
Ocena 2
HERBIE: FULLY LOADED (zda 2005, komedija, režija: Angela Robinson, igrajo: Lindsay Lohan, Michael Keaton, Matt Dillon, Justin Long, Breckin Meyer, Cheryl Hines)
Hrošč je nazaj.
Najnovejši Herbie je točno tak kot se od njega pričakuje. Otročji, preprost in brez želje po presežku. Tak, da nam sede v vročih poletnih mesecih. In tak, da ga pozabimo že naslednji dan, kar je odlično, saj nam ni treba razmišljati in se lahko popolnoma sprostimo. Atmosfera iz šestdesetih in sedemdesetih, ko so Herbije snemali enega za drugim, je nazaj. Da njegovo najboljšo prijateljico igra ravno Lindsay Lohan, pa je luštno, gledljivo in sprejemljivo. Kot film, ki ga je produciral studio Disney.
Ocena 3 in pol
DIARY OF A MAD BLACK WOMAN (zda 2005, komična drama, režija: Darren Grant, igrajo: KImberly Elise, Steve Harris, Shemar Moore, Tamara Taylor, Lisa Marcos, Cicely Tyson, Tyler Perry)
Najbolj nenavadna mešanica drame in komedije vseh časov.
Kimbery Elise je Helen, vzorna, pridna, urejena in prikupna ženska, ki jo mož Charles (Steve Harris), super uspešni odvetnik, po osemnajstih letih zakona nažene iz hiše in si najde drugo. Nesrečnica se zateče k babici, kjer najde tolažbo in novo ljubezen. Se sliši dolgočasno? Sliši se zelo dolgočasno, toda to ni še ena navadna romantična komedija. To je Diary of a Mad Black Woman, mešanica prdenja in romantične komedije. Mešanica, ki je še niste videli. Mešanica, ki reskira in profitira. Babica namreč ni le babica, marveč debela, divja, glasna in odločna matrona, ki v svoji torbici hrani tudi pištolo in svojo objokano vnukinjo prepriča, da je treba moškemu, ki te vrže iz hiše, zagreniti življenje. Še več, to babico ne igra ženska, marveč moški, gospod Tyler Perry, ki igra tudi njenega pohotnega in invalidnega brata. In tako se znajdemo v Hiši debele mame, ali še boljše, za mizo družine Klump iz Raztresenega profesorja. V hiši, kjer se dnevnik temnopolte ženske spremeni v Dnevnik jezne temnopolte ženske. In ko se tako lepo sproščamo ob straniščni komediji, nas film obrne nazaj na začetek. Na tirnice resne drame, na tirnice filma Misery. In ko pridemo k sebi, smo spet v hiši norcev, ki jo polepša še romantična pravljica, za katero poskrbi postavni Shemar Moore, kateri se do ušes zaljubi v našo Helenco. Če k temu dodamo še socialni zasuk njenega bratranca, ki se ukvarja s svojo narkomansko ženo, dobimo zmešnjavo, ki pa je zmešana na pravi način. Na kul način. Na način, da jo kupimo in odnesemo domov.
Ocena 4
