IZTOK faking GARTNER

Prošnja

26.07.2014

Ej, model, lahko drugič parkiraš tako, da bom lahko prišel v svoj avto? Na drugi strani je bilo namreč ogromno prostora.

null

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod WTF? | 1 komentar

Nelegitimni Janša

25.07.2014

Člani SDS so najprej pizdili, da so bile volitve nelegitimne, zdaj pa pizdijo, da bo nelegitimno, če bi Janši vzeli mandat. Svašta. Sicer pa mi ni jasno, zakaj Janša hoče poslanski mandat glede na to, da so bile volitve nelegitimne. Menda je ne bo sprejel komunistične plače? To me bo pa res razočaral. In jebeš voljo tako butastih volivcev. Tokrat mora biti pametnejši državni zbor. Arestant ne more biti poslanec in pika. Kot da bi se nekdo prijavil za neko službo in jo dobil, potem pa ga tja ne bi bilo. Mar res mislite, da bi ga šef čakal in mu dajal plačo? Fak no.

Sicer pa naj Janša raje menja odvetnika, od katerega ima zadnja leta samo stroške in čisto nobene koristi.

null

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod Aktualno in brez cenzure | 13 komentarjev

Lepa Brena škandal

25.07.2014

To, kar so Srbi pred časom nadrkavali o Doris Dragović, sedaj Hrvati počnejo o Lepi Breni, ki si je polomila obe roki med nesrečnim padcem. Komentarji na hrvaških forumih so grozljivi. Eni ji želijo smrt, drugi jo imajo za četniško kurbo, tretji se delajo norca, le tu in tam se najde kdo, ki mu je žal, da v Makarski ne bo njenega koncerta. Folk v bivši Jugoslaviji je sfukan od nacionalizma. Tako zelo, da komaj verjamem. Tako hudo, da se iz tega sranja ne bodo izk0pali še trideset generacij.

Četudi gre za debilne posameznike, ki si na netu kot anonimci pač dajejo duška, je stvar zaskrbljujoča in grozljiva. In odraz stanja med nekoč bratskimi narodi.

YouTube slika preogleda

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod Aktualno in brez cenzure | 6 komentarjev

Recenzije: The Angriest Man in Brooklyn, Tammy, Tom Holland’s Twisted Tales

24.07.2014

THE ANGRIEST MAN IN BROOKLYN

Namesto, da bi bil čustven, zabaven in krasen, je neprepričljiv, dolgočasen in slabo odigran. Še posebej s strani Robina Williamsa, ki se je kot igralec zadnje čase popolnoma izgubil. Nič bolje ne gre tudi Mili Kunis, ki se pač dere in bulji še bolj kot ponavadi bulji Amanda Seyfried. Slab film, res. Komaj verjamem kako zelo. Kljub okej ideji možakarja, ki mu v bolnici povedo, da ima samo še uro in pol življenja, kar njegov živčni zlom seveda privede do roba razuma. Prosti pad Michaela Douglasa je vedel kaj hoče, The Angriest Man in Brooklyn Robina Williamsa pa se zelo hitro izgubi med klišeji in povprečnimi scenarističnimi rešitvami, kjer gledalca vsaj kanček nasmeje James Earl Jones v vlogi jecljavega prodajalca.

Ocena: 4/10

null

TAMMY

Melissa McCarthy resda ni tako zoprna kot v filmu Identity Thief, uvodnih dvajset minut pa dejansko obeta povsem solidno komedijo, toda zgodba potem pade na tako posrano raven, da gledalec komaj diha. Nič od nič, jebemti. Tako povprečno, otročje in bedno, da se sprašujem, na čem so Američani, da so tale film spremenili v uspešnico. Jp, babico, ki jo skupaj z glavno junakinjo, ki ji je mož nataknil rogove, mahne na road trip, igra Susan Sarandon, kar je seveda poklon Thelmi in Louise. Žal tako slab in upehan poklon, da je lahko Sarandonovo sram.

Ocena: 3/10

null

TOM HOLLAND’S TWISTED TALES

Segment, kjer igra William Forsythe ni tako napačen. Isto velja za bombo in ženo, ki vara. GPS je čisti bulšit. Ray Wiseovo čarobno ogledalo nima dovolj dobrih efektov in potrebnega budžeta za tako idejo. Konec sveta in kajenje trave presenetljivo dobro. Tablični računalnik, pica in vampirji navadno sranje.Tom Holland je resda legenda žanra, a tele njegove kratke zgodbice so precej pod nivojem. Manjka jim višji proračun, manjkajo jim boljše ideje, presežejo jih mnoge podobne horror in scifi kompilacije. Dejansko ne bo nič narobe, če vse skupaj zamudite. Eto.

Ocena: 4/10

null

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod recenzije | 2 komentarjev

Vine 5

23.07.2014

50 Cent poje Jana: KLIK
Modrijani so za funk: KLIK
Požeruh: KLIK
Spizdi: KLIK
Psiho trgač: KLIK
Messi: KLIK
Eminem nima za burek: KLIK
Harvey Norman: KLIK

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod kratki filmčki | 1 komentar

Filmski dvoboj (16 najboljših)

22.07.2014

Peta runda.

Roger Verbal Kint vs. Indiana Jones

null null

Med najboljših osem zaenkrat Michael Corleone, Vito Corleone, John Rambo in Raymond Babbitt.

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod Celebrity Death Match | 15 komentarjev

Recenzije: Halimin Put

21.07.2014

HALIMIN PUT

Močan, tragičen, zajeban in emotivno prepričljiv celovečerec, ki pokaže grozljivo nesmiselnost jugoslovanske državljanske vojne in srhljivo obremenjenost z nacionalističnimi pizdarijami, ob katerih bi človek zakričal od svoje nemoči. In pozor, tragedija se prične že pred vojno, že v času Titove Jugoslavije, kjer je bilo nacionalistično sovraštvo pač skrito pod preprogo. Itak, kriva je ljubezen, ki se vedno zgodi tam, kjer ni treba. Tam, kjer oče ponori, če je ženin napačne narodnosti. Dober film, kjer režiser Arsen A. Ostojić, tudi režiser filma Ničiji sin, zgodbo spretno in kompleksno spleta iz preteklosti in sedanjosti ter gledalca pripelje do šokantnega finala, ki ga pa nekako ne kupim. Nerealno se mi zdi namreč to, da bi Halima (Alma Prica) in Safija (Olga Pakalović) tvegali posledice glede Slavomirja (Mijo Jurišić), ki mu pokažeta sliko njegovega sina. To se v resnici po moje ne bi zgodilo na tak način. Je pa res, da Slavomir zadnja leta samo še vegetira in pije, Safija pa je z njim skrajno nezadovoljna, ali drugače, ko Halima pošteka, kaj se je zgodilo tiste usodne noči, ko so Srbi pršli po otroke, je morda zagrabi maščevanje, ali še bolje, vseeno ji je kaj bi se zgodilo s Slavomirjem. Malo preveč izdajam, vem, a enostavno moram, da ostane v  spominu. Kakorkoli že, Halimin put, kjer smo nekaj denarja dali tudi Slovenci, je tragičen opomin na vojno v bivši Jugoslaviji, kjer prizor, ko Halima najde okostje, strga tudi dušo gledalca.

Ocena: 7/10

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod recenzije | Ni komentarjev

Kulti in klasike: The Unbearable Lightness of Being (1988)

21.07.2014

THE UNBEARABLE LIGHTNESS OF BEING

Philip Kaufman je super režiser, toda tule se nekako ne razumeva najbolje. Predolga minutaža, neprepričljiva mešanica ljubezenske zgodbe in vojne drame, sterilne in preveč hladne igralske predstave Daniela Day-Lewisa, Juliette Binoche in Lene Olin, premalo emocij, preveč kadrov, kjer se ponavljajo preveč podobne stvari, dolgočasen tempo, povprečni dialogi in premalo spontana režija. Na kratko, dolgočasen film, ki si je nekakšen kulten imidž verjetno priboril zaradi erotičnih prizorov, ki pa so ravno tako precej mrtvi in robotsko izpeljani. Ne bom rekel, da Kaufman ne ponudi nekaj dobrih momentov, toda celota utruja gledalca. Celota je razvlečen in predolg film, ki zares oživi šele proti koncu, ko se gledalca dotaknejo pasje sekvence. Nimam pojma, zakaj je Kaufman pred tem tako zelo hladen in odtujen, vem pa, da taka atmosfera filmu ne paše in ga uniči. Okej, Day-Lewis je resda ženskar, ki se požvižga na čustva in ljubezen, toda to ni opravičilo za takšne sterilne kadre in takšne povprečne igralske predstave, kjer je Binocheva morda še najboljša in najbolj zanimiva. Kot sem že zapisal, Kaufman je super režiser, toda tokrat bi moral svoje delo prepustiti Milošu Formanu, ki bi sto posto napravil boljši film.

Ocena: 5/10

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod kulti, klasike & filmski svet | Ni komentarjev

Recenzija: Sherlock Holmes in New York (1976)

21.07.2014

SHERLOCK HOLMES IN NEW YORK

Fajn film, ki dobro, prebrisano, gledljivo in prepričljivo razpleta svojo zgodbo. Resda ne najboljši Holmes ever, a vseeno dovolj kul in zanimiv, da navduši gledalca. Tudi zavoljo Rogerja Moorea, ki v naslovni vlogi seveda več kot uživa. Super je tudi spremljevalna ekipa, recimo Patrick Macnee kot Watson, John Huston kot profesor Moriarty in Charlotte Rampling kot gledališka diva Irene Adler, ki ji zlobni Moriarty ugrabi sina, kar je le del njegovega genialnega načrta za rop banke. Tv film, če se ne motim. In kul finta, da sta glavna prav Moore in Macnee, prvi zvezda serije The Saint, drugi zvezda serije The Avengers.

Ocena: 7/10


Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod kulti, klasike & filmski svet | Ni komentarjev

Monty Python Live

21.07.2014

Svaka čast Cineplexxu, da je bil danes del live prenosa iz londonske O2 Arene, kjer so se po stotih letih znova združili člani nepozabne in legendarne ekipe Letečega cirkusa Monty Python. Itak, da sem bil zraven. Vredno vsakega evra. To je taka nostalgija, da komaj dihaš. Enkratni spomini na genialen humor, ki je še danes močno pred časom. In stari prdci so seveda še vedno v odlični formi, žal brez leta 1989 preminulega Grahama Chapmana, a vseeno tako zelo sveži, zabavni in prfukejni, da se vanje znova zaljubiš kot nekoč. Leteči cirkus Montyja Pythona je bil del moje rane mladosti. Ena mojih top šit serij vseh časov. Prebrisan in noro dober humor, ki ga je treba štekati, če ne seveda nimaš šans in je bolje, da te ni zraven. In pazi to, celjska dvorana je bila polna, med gledalci pa je bilo ogromno starejših ljudi, kar je vsaj zame veliko presenečenje in dokaz, da Slovenci še nismo izgubili smisla za humor in da je Python tudi pri nas še kako živ. Nastop je bil sestavljen iz odrskih skečev, kjer so seveda razturali John Cleese, Michael Palin, Eric Idle, Terry Jones in Terry Gilliam, iz animacij, ki so še vedno enkratne, in iz starih delov tv šova, ki so itak nad oblaki. In pozor, v enem izmed novih skečev je sodeloval celo Stephen Hawking, na odru pa se je na hitro podružil še Mike Myers. Čudovita izkušnja, ki jo je malce pokvarila polurna pavza med prvim in drugim delom, drugače pa izjemen spomin na nekaj najboljših skečev vseh časov. Tudi na argumente, spermo, špansko inkvizicijo in seveda na mrtvo papigo, kjer tudi Cleese in Palin nista mogla zadrževati smeha. Tisti, ki je danes to zamudil, mu je lahko res žal.

YouTube slika preogleda

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod recenzije | 1 komentar

George Clinton, Pivo in Cvetje 2014

21.07.2014

Najprej čestitke ekipi Piva in Cvetja, da je uspela v Laško pripeljati tako legendo. Nisem verjel dokler ga nisem zagledal na odru. Ko sem ga zagledal na odru, pa itak spet nisem mogel verjeti. George Clinton, legenda moja mladosti in glasbenik, s katerim sem rasel in se glasbeno izobraževal. Kot večina raperjev, ki jih brez njegove muske seveda ne bi bilo. Noro, res. Zdaj lahko neham hoditi na koncerte. Več od tega ni.

YouTube slika preogleda

Itak, prizorišče je bilo na pol prazno. Slovenci so pač kmetje, ki raje hodijo na Modrijane kot da bi šli na Clintona. Itak še enkrat, večina Slovencev je morala uporabiti google, da je sploh poštekala, kdo je George Clinton, kaj pomeni za musko in kaj pomeni, da pride v Laško. Za bruhat, res.

YouTube slika preogleda

Jebat ga, bilo nas je malo, ampak bili smo kot familija, kot one nation under the groove. Under the George Clinton’s groove. Vrhunska glasbena poslastica starih glasbenih mačkov, ki so nas popeljali nad oblake. Ultimativni funk večer. Nepozaben, enkraten, karizmatičen. Tisti, ki je zamudil, je res kreten. To je muska, ki te dvigne, napolni s pozitivo in odnese.

null null

Pred Clintonom so na odru razturavali Soulfingers. Odličen band, eden boljših na naših koncih. Toda, ko je na oder stopil Clinton, jih v spominu ni bilo več. Soulfingers so desetka, Clinton je stotka. Takih muskonterjev ne boste našli nikjer drugje. Res se sprašujem, kdo bi to glasbeno perfekcijo sploh lahko presegel. Gospodje pridejo na oder in igrajo dve uri brez predaha. Komad za komadom, groove za grooveom. Neverjetno, res.

Clinton ti razfuka možgane. Clinton pride v tvojo glavo in te zasužnji s svojo musko. S svojim stilom, ki ga je pogruntal pred mnogimi leti. Inovator, vizionar, legenda in kultna persona glasbene industrije. Kot Bootsy Collins, le da še večji genij. Kot James Brown, le da te trofi še bolj. Oče funka, s katerim se zadaneš namesto droge. Nepozaben večer, res.

George Clinton mi pomeni res veliko, zato sem bil res vesel, da ga bom končno videl v živo. Neverjeten možakar. Ima jih več kot sedemdeset in še vedno je v polni formi. Še vedno je faca kot pred davnimi leti, ko se je zapisal med legende. Me pa ne čudi, da tako malo Slovencev ve zanj. To je za našo deželo tako tipično, da bolj ne bi moglo biti. Za nas je take vrste skulirana ameriška scena čisti scifi. Billa Clintona še poznamo, Georgea Clintona seveda ne več. Kakorkoli že, koncert je bil tak presežek, da komaj opišem. Nekaj tako nezemeljskega, da človek še dolgo časa ne pride k sebi in da bi rad o doživetju in občutkih čvekal še dolgo časa. Super filing, čista pozitiva. Že dolgo ne tako.

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod hip hop in r&b, šovi | 44 komentarjev

Happy Birthday To Me

16.07.2014

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod moje stvari | 40 komentarjev

Brazilija 2014: Finale

14.07.2014

To je to, dragi moji. Nemčija je prvak. Verjetno zasluženo. Je pa res, da sem navijal za Argtentino, ki je po Italiji vedno moja naslednja izbira. In če sem še malo političen, za Nemčijo je verjetno navijala tudi cela kopica argentinskih navijačev, glede na to, da je med njimi veliko Slovencev. Eto.

KLIK

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod šport | 26 komentarjev

Janša zajebal SDS

14.07.2014

Ko neka stranka, ki je bila na prvem mestu, na naslednjih volitvah zajebe svoj volilni rezultat, je prav, da njen predsednik odstopi in pošteka, da ga je povozil čas in da s svojo politiko škodi svoji stranki. Janša je glede tega seveda fenomen. Premagala sta ga Pahor in Jankovič pa še vedno ni odstopil z mesta predsednika. Še več, tudi svet stranke ga ni odstavil, tudi na kongresu je vedno znova dobil večino. To je neverjetno in skrajno čudno. In pazi to, Jankovič ga je premagal čez noč. In to v času, ko je bila priložnost za njegovo zmago več kot idealna, saj je Pahor popolnoma zajebal svojo priljubljenost.

Janšo se da torej premagati z levo roko. Tudi, ko ni v zaporu, da se razumemo. In SDS z njim na čelu stagnira ali pa ostaja na istem. Torej v špuri, da jo vedno nekdo premaga. Če bi hotela SDS preživeti, bi morala že zdavnaj zamenjati Janšo. Ker ga ni, bo za vedno druga, sčasoma tretja, na koncu pa le še na smetišču zgodovine. Sedaj je Janšo premagal Cerar. Spet z levo roko. In SDS se je ubadala samo z njegovim arestom. Namesto, da bi volivcem p0vedali kaj pametnega, so raje zapuščali studio, ko so odprli usta, pa so itak govorili samo o Janši. Da s tem ne bodo zmagali, je bilo očitno jasno vsem razen njim. Kazen je seveda vzgojna, tudi za Černača, ki se ni uspel uvrstiti niti v parlament.

Jeza ob drugem mestu je farsa. Od kje ideja, da so bili favoriti za zmago. To je totalni bulšit. Nikoli niso bili favoriti za zmago, zato je drugo mesto odličen rezultat. Celo veseli so lahko, da so ob tako zgrešeni kampanji sploh prestopili parlamentarni prag.

Je pa obsedenost z Janšo res pravi fenomen. To, kar sta zame Michael Jackson in R. Kelly, je za 200 tisoč Slovencev Janez Janša. Noro, res. Zanj bi umrli. Zanj trpijo. Zanj bi dali vse. In vse mu tudi oprostijo. Še če bi prijel mitraljezko in postrelil pol Ljubljane, bi rekli, da je pobil komuniste in ga imeli za junaka. Janša je zanje nedotakljiv. Mesija in vedno obdolžen po krivici. Za Depalo vas, za Mercator, za Patrio, za KPK. Za vse, kar se mu pač dogaja. Janša je za ta folk kot je bil Tito za nekdanjo Jugo. Ali Kim Jong za Severno Korejo. Kult osebnosti od rojstva do smrti. To pri nas ni uspelo še nobenemu politiku. To je fascinantno.

Finta je pravzaprav logična. Janša je glas za tiste, ki so se med vojno šli domobranstvo. In za njihove sorodnike, ki bi radi to izdajalsko sranje spremenili v junaštvo. Te anti partizanske špure pri nas nihče ne fura tako prebrisano kot Janša. Ta večni sovražnik komunizma, ki očitno ni prebolel, da so ga iz partije pred leti nagnali. Je pa rasel ob Titu in ponosno maširal po Kumrovcu. Nič čudnega, da mu sedaj paše, da folk v njem vidi Titovega sina. Janša domobranstvo izkorišča na genialen način, vsi ti kurci palci, ki so se nasrali, ko je Hitler izgubil vojno, pa za svoja sramotna dejanja sedaj seveda dobivajo potrditev.

Itak, teh 200 tisoč ovc bo vedno za Janšo in za SDS, toda to je premalo za zmago na volitvah. Tega SDS ne ve. SDS vedno skrbi za svoje fane in se nikoli ne potrudi, da bi pridobila nove simpatizerje. Zato bo večno druga, zato bo čez čas crknila. Najbolj tragično je, da brez Janše te stranke ni. Ko Janša ne more na soočenje, so vsi izgubljeni kot majhni kužki in čvekajo samo še o krivici, ki se je zgodila. Svoje glave sploh nimajo. Ali še bolje, v glavi so imeli, da bo arest Janeza Janše dovolj za zmago na volitvah. Da tako misli le 200 tisoč ljudi, jih seveda ne zanima.

Biti obseden s katerimkoli politikom v Sloveniji je naravnost bolno. Lahko podpiraš, lahko simpatiziraš, ne moreš pa se obnašati kot podivaj fan. Kot da bi videl Armanda Assantea in Franca Nera, ne pa nekega Janeza Janšo, ki bi se moral že zdavnaj umakniti iz politike. Janša je del elite, ki nam je od leta 1990 dalje sfukala državo. Že zaradi tega bi moral oditi. Njegovi fani trobijo, da nam še vedno vladajo komunisti in da bi bila potrebna lustracija, pozabljajo pa, da je prav Janša fosil iz tistih časov. Noro, res.

In pazi to, ko je folk demonstriral proti politiki, ki nam je sfukala državo, ga je Janša označil za zombije. Zdaj, ko njegov folk pred sodiščem zganja še stokrat večjo pizdarijo, pa je seveda vse okej.

Itak, zdaj nam Janša in njegovi obljubljajo državni udar, uboj Kučana, ignoriranje parlamenta, nove volitve in še marsikaj. Super, res. Srčno upam, da je na Dobu še kaj prostora.

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod Aktualno in brez cenzure | 112 komentarjev

Volitve 2014: Rezultati

13.07.2014

Skoraj sem volil SDS: KLIK

  • Uf, Združena levica veliko presenečenje, Jankovič in Bogovič popušila.
  • Černaču res ni jasno, da take fore ne palijo več. Fak no.
  • Jankovič je ubil Pozitivno Slovenijo. Kaj za vraga mu je bilo, da je norel s tistim predčasnim kongresom.
  • Bratuškova si zasluži čestitke. Jankovič jo je hotel zjebati pa mu ni ratalo.
  • Rezultat SDSa je Kučanova zarota. Murgle morajo pasti.
  • Bogovič je sto posto vesel slabega rezultata SLS, saj lahko gre zdaj mirno služit plačo v Bruselj.
  • Cerar je premagal celo Drnovškov rekord. Svaka mu čast. To pa ni več zajebancija.
  • Ljudmila si seveda ravno tako zasluži čestitke, ampak vseeno mi ni jasno zakaj folk voli zanjo.
  • SDSovci so očitno odšli na Dob.
  • Cerar je toliko Lukašenko kot je Janša Mandela.
  • SD, brez panike, samo da ste notri. Čestitke.
  • Sem vedel, da bodo Luko Mesca volile babe.
  • Več kot milijon ljudi ni volilo. To je pizdarija. Ampak hej, vsi ti zdaj nimajo pravice do kakršnegakoli pizdenja. Pika.
  • Zdaj vidim, da Združena levica ni več tako visoko, SLS pa je skorajda že notri.
  • SLS je notri. Prehitro smo čvekali.
  • SLS spet zunaj. Mater ej, tole je bolj napeto od penalov na SPju.
  • Drnovškov rekord očitno ne bo padel.
  • 3.96 za SLS. Fak no. Zdaj pa jim že res iz srca privoščim, da pridejo noter.
  • Ni problem, da SDS ni zmagal, problem je, da je v Sloveniji še vedno 20 posto totalnih idiotov.

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano pod Aktualno in brez cenzure | 80 komentarjev

Starejši zapisi »