IZTOK GARTNER

Evo ga, pa sem končno prilezel do oddaje, kjer so sodniki izbrali dvanajst kandidatov, ki bodo šli v tedenski boj za glasove gledalcev.

L. A. Reid je na oder poslal Astra, Chrisa Reneja, Marcusa Cantyja in Phillipa Lomaxa. Izpadel je Lomax, kar je pravilna odločitev, presenetil pa me je Canty, ki mu sicer nisem naklonjen, Rene je bil zares odličen le na avdiciji, ki je pel svoj komad, Astro pa je tak presežek, da ne morem verjeti in je izvedel tudi najboljši nastop tega finalnega predizbora.

Nicole Scherzinger je imela v ognju Stacy Francis, Dexterja Heygooda, LeRoya Bella in Josha Krajcika. Morda jim je res izbrala malce napačne pesmi, toda prav je, da je izpadel ravno Haygood, ki je sicer enkraten performer, ampak ga precej zmanjka na vokalu. Je pa škoda, da ni pel kakšno ta staro soul pizdarijo in da ga je Nicole skušala updejtati.

Paula Abdul je skrbela za Lakoda Rayne, The Stereo Hoggz, The Intensity in za The Brewer Boysa. Najboljši so bili Hoggzi, edino pravilno pa je, da sta končno izpadla brata Brewer, ki itak nista imela kaj iskati v finalu. Se pa strinjam s Cowellom, da Azijska Ilona iz Intensity poje zares vrhunsko.

In še Simon Cowell, ki se je moral odločiti med Melanie Amaro, Rachel Crow, Drew, Simone Battle in Tiah Tolliver. Za Simone se strinjam z L. A. Reidom, da ni imela kaj iskati v finalu, zato je razumljivo, da je izpadla. Da se je morala posloviti tudi Tiah pa je prav tako logično, saj so bile Melanie, Rachel in Drew veliko boljše. Pa tudi slabo pesem ji je izbral Cowell, zelo slabo pesem, kjer njen vokal nekako ni prišel dovolj do izraza. Namesto, da bi jo spremenil v odštekano pozitivko, jo je sfural v neko darkersko varjanto, ki ni vžgala dovolj dobro. In ko smo že pri Cowellovih puncah, Simone Battle že ima svoj prvi videospot za komad He Likes Boys, kar pomeni, da je na dobri poti, da vendale začne svojo kariero.

Šov zdaj počasi seveda postaja rutina in verjetno ne bo več ujel čustvene bombe predizborov, je pa res, da me divje zanima kako so izpadali posamezni tekmovalci, kaj je šlo narobe, kdo je raztural, kdo si ni zaslužil izpasti, kdo je šel naprej po krivici in komu bi na koncu zmago prilepil tudi sam.

Po tejle oddaji navijam za Astra, na naslednja mesta pa bi postavil Krajcika, Bella, The Stereo Hoggze, Drew, Amarovo in Croweovo, ki je sicer dobila zelo slab komad, a je vseeno še vedno ena boljših pevk celotnega šova.

Nimam pojma ali sem ratal pretirano čustven starec ali pa je bilo tole res nekaj najbolj neverjetnega, čustveno nabitega in enkratnega, kar sem videl v svojem lajfu. Takega navdušenja pa trepetanja za usode kakršnihkoli tekmovalcev se pri sebi ne spomnim. To je bil najbolši tv, kar sem jih kdajkoli videl. Resnično mojstrsko prikazana in zrežirana bitka za finaliste tega gromozanskega šova, kjer so Simon Cowell, L.A. Reid, Nicole Scherzinger in Paula Abdul s pomočjo Enriqueja Iglesiasa, Rihanne in Pharrella (Mariah Carey ni prišla zaradi vremenskih neprilik) v svojih domovih izbirali štiri najboljše tekmovalce iz svojih skupin. Vseh 32 nadebudnežev, ki bi za finale ubijali, je na njihovem dvorišču odpelo po eno pesem in upalo na finale, kjer bodo izpadanje odločali gledalci preko telefonskega glasovanja. Toliko iskrenih solza, močnih želja in upanja na uresničitev sanj še nisem videl. To ni patetika, to so najbolj globoka človeška čustva, ki privrejo na dan ob vsakem nastopu in vsaki odločitvi žirije, naj si bo pozitivan ali negativna. Solze sreče ali solze žalosti, nima veze, čustva, močna čustva, ki jih zmorejo samo ljudje, ki želijo ujeti sanje.

Dejansko je bilo vseh 32 izbrancev zelo dobrih, toda treba se je bilo odločiti kdo gre med 16 najboiljših. Premalo mest, jebeno premalo mest, še posebej v kategoriji deklet, kjer sta izpadli Caitlin Koch in Jazzlyn Little, kar nikakor ni bila dobra odločitev. Četudi razumem zakaj je Cowell naprej poslal Tiah Tolliver, bi jo sam na račun Kochove brez razmisleka izločil. Isto velja za Simone Battle, ki je bila resda odlična, toda ne tako kot Jazzlyn Little, ki se mi je na avdiciji prikupila z Mary J. Blige. Če ga Cowell ni posral pri Tolliverjevi, ki res raztura, ko pade v filing, pa si ne bi smel privoščiti, da je izločil Kochevo, ki je imela enega najlepših vokalov tekmovanja. Me je pa skoraj kap, ko sem bil prepričan, da bo izločil še malo Rachel Crow, ki je moja favoritka, potem pa me je skoraj kap še, ko sem videl, da je izločil Melanie Amaro, ki je pela Jacksona. No ja, to je bil očitno trik, saj je Amarovo poklical nazaj, kar pomeni, da smo dobili 17 finalistov.

Enako težko delo je imela Nicole, ki se po moje na koncu vseeno odločila prav. Zelo vesel sem bil, da je šel v finale Dexter Haygood, saj je res faca, tudi ko nenehno joka, pa seveda takrat, ko na odru izvaja mešanico Micka Jaggerja in Jamesa Browna. Njegov vokal morda res ni najboljši od vseh, toda tip ima karizmo, zato si je finale zaslužil. Me je pa presenetila Elaine Gibbs, ki pa je na koncu vseeno morala skloniti glavo pred Stacy Francis, ki je odpela Purple Rain. Mi gre pa vedno na živce ta fora, da gre nekdo iz kake druge skupine, kjer ni taka konkurenca naprej, izpade pa nekdo, ki je v težji skupini in je dosti boljši do njega. A nimaš kaj, tako je.

Skupine, kjer je izbirala Paula Abdul, me niti niso ne vem kako zanimale, je pa prav, da so ššli naprej tisti, ki so jih kot posameznike izločili na Boot Campu in jim poteli dali šanso za nastop v skupini. Abdulova se je odločila dobro, le The Brower Boysa mi nekako nista potegnila, zato bi na njunem mestu raje videl kak boy bend, ki je bil dosti bolj kul. Pri skupinah, kot sem že povedal, navijam za The Stereo Hoggz, nič kaj slabši pa niso bili 4Shore, ki so žal morali domov. In še odločitve L. A. Reida, v katere ne bi smel dovomiti, a moram, še posebej pri Brenninu Huntu, ki je zame cel paket, pa tudi pel je res odlično. Po moje ga je zjebala Rihanna, ki je rekla, da je sicer lep, da pa je žal tudi malo corny, kot boy bendi iz devetdesetih. Tu se z njo ne morem strinjati, tu so Hunta pošteno zajebali. Isto bi lahko rekel tudi za Nicka Vossa, ki bi ga sam dal pred kakega Marcusa Cantyja, ki se mi ni zdel nič posebnega. A jebat ga, L. A. Reid že ve, mar ne.

Na nastopih v bajtah sodnikov se je po moje najbolje izkazal Josh Krajcik, ki je iz nastopa v nastop bolj dih vzemajoč pevec, žal mi je bilo za Toro Woloshin, ki po Jackson 5 iz avdicije ni več tako zelo razturala, čedalje boljši mi ratuje Leroy Bell, še enkrat pa moram potočiti solzo za Caitlin Koch in Jazzlyn Little, ki sta bili res odlični in bi si zaslužili finale.

In še seznam najboljših sedemnajst: Melanie Amaro, Rachel Crow, Drew Ryniewicz, Tiah Tolliver, Simone Battle, Chris Rene, Marcus Canty, Brian Bradley (Astro), Phillip Lomax, LeRoy Bell, Stacy Francis, Dexter Haygood, Josh Krajcik, Intensity, Lakoda Rayne, The Brewer Boys in The Stereo Hoggz.

In moji favoriti: Astro, Rachel Crow, LeRoy Bell in Josh Krajcik, pogojno pa še Drew Ryniewicz, Tiah Tolliver, Stacy Francis, Dexter Haygood, Melanie Amaro in The Stereo Hoggz.

Zdaj vidim od kje je nacionalka črpala svoj idiotski vojaški tabor v Misiji Evroviziji. No, tale ameriški je bil tisočkrat boljši in razen imena ni imel ničesar z vojaškim drilom. Na kupu so nabrali vse tekmovalce, ki so se uvrstili v drugi krog. Kakih 150 jih je bilo, če se ne motim. Med njimi so izbrali 100 najboljših, ki so v vrhunski pogruntavščini peli isto pesem v skupinah po osem, nato so jih še razpolovili, nakar so izbrali 32 finalistov (grupirani po pevcih, pevkah, skupinah in folku nad trideset let), ki jih bodo v naslednjih delih šova na tekmo pripravljali člani žirije.

Super zadeva, resno. Toliko čustev, da strga dušo. Tistih res iskrenih, ki se jih ne da zaigrati. Izpadli tekmovalci so jokali od žalosti in razočaranja, finalisti pa od sreče in uresničitve sanj. Če bi zbral najlepši moment, zberem trenutek, ko sta vsaj pet minut skupaj objeta jokala Dexter Haygood in Paula Abdul. Ko smo že pri Dexterju, tudi meni je zlezel pod kožo, tudi jaz sem se tresel, če bo šel naprej ali ne.

Bi pa zdajle izpostavil nekaj imen, ki sem jih na avdicijah nekako prezrl. To je vsekakor Tiah Tolliver, Nicki Minaj šova, za katero je od začetka navijal Simon Cowell, medtem ko je Nicole ostala hladna. Jasno, Tiah je razturala in se uvrstila v finale. Odličen je bil tudi Tiger Budbill, zajetni hilbili, ki poje zares enkratno in je resna konkurenca Joshu Krajciku, ki pa je na boot campu dvorano sesul tudi na solo nastopu pred publiko. In Leroy Bell, krasen pevec, ki neverjetno dobro skriva svojih skoraj 60 let. Žameten glas, ki vedno znova pomete s konkurenco.

Med najboljše so šli vsi tisti, ki so si to zaslužili, le Audrey Turner bi morda le morali poslati dalje, že zato, ker je bila najstarejša med ženskami in ker je pela res doživeto ter zagnano. In pozor, Audrey je bivša žena pokojnega Ikea Turnerja, zloglasnega moža Tine Turner. Hm, pa tudi Kelly Warner ni bila slaba, a očitno je bila premalo odštekana, da bi izstopala pa je niso dovolj opazili.

Trenutno navijam za Rachel Crow, ki je na solo nastopu If I Were a Boy zapela tako zelo dobro, da sem komaj dihal, odlični sta tudi Caitlin Koch in Drew Ryniewitz, med skupinami so me prepričali Stereo Hoggz, Tiger Budbill in Josh Krajcik letita najdlje med moškimi, zelo dobra pa je tudi Stacy Francis, ki mora, kot jo je opozoril tudi Cowell, paziti, da ne pretirava. In da ne pozabim, moj glas ima tudi Brian Bradley, mali Astro.

Ker se nezadržno bliža slovenska inačica The X Factorja, je prav, da se ogrejem z Američani, ki znajo to tisočkrat bolje. Jp, to je šov, ki ga je Simon faking Cowell zamenja s Talenti in zadel v polno. Tako dobrega tvja nisem videl že sto let. To je še boljše kot Britain’s Got Talent, pa še Cowell se je vrnil v žirijo. V družbi za ta job rojene Paule Abdul, ki ji odlično parira presenetljivo zabavna in odštekana Nicole Scherzinger, ki je, če se ne motim, nadomestila dolgočasno Cheryl Cole, ki se je pojavila samo dvakrat. In L. A. Reid, legendarni producent, ki je v vesolje izstrelil Rihanno, Justina Bieberja, Pink, Mariah Carey, Kanyea Westa, Usherja, TLC, Toni Braxton, Avril Lavigne, Ciaro in recimo OutKaste. Super ekipa, res, taka, da takoj zleze pod kožo in postane enako zanimiva kot tekmovalci na odru. Še posebej, ko pride do medsebojnega podjebavanja (tista, ko Nicole Cowellu pokaže kako se poje Whitney Houston, je vsaj meni najboljša), nestrinjanja in zajebavanja tekmovalcev. Jebemti, kako dober začetek šova. Še boljši od Britain’s Got Talent, pa četudi gre samo za petje. Pa odlično zrežirani momenti, ki učinkujejo bolje od vsake pocukrane hollywoodske drame. Pa sanje neštetih tekomvalcev, ki bi ubijali za drugi krog. Eni so simpatični, drugi zoprni, tretji pa tako zelo talentirani, da gledalca fukne na rit. Je pa zanimivo kako vse skupaj deluje na gledalce, ki dihajo skupaj s tekmovalcem. Ki ga vzamejo za svojega ali pa ga poteptajo že pri prvem tonu. Pa kul so tisti momenti, ko je nekdo res kul med predstavitvijo, kar pomeni, da vsi držijo pesti, da bi znal peti. Da upajo, da bo znal. Da so prepričani, da bo znal. Če zna, iz njega naredijo zvezdo, če fuša pa so vsi po vrsti razočarani.

Pa poglejmo nekaj biserčkov, ki bodo v mojem spominu ostali še precej časa.

Siameze Floyd je bil pljunuta kopija Princea, čistokrvni šovmen in pozer, ki ga v naši različici ne bomo videli. Pri nas tega ni, pri nas tega ne zna nihče, to je mogoče samo v Ameriki, kjer takšni modeli pridejo kot naročeni.

Rachel Crow, prikupna punčka z glasom in powerjem odrasle pevke. Brez dvoma resna kandidatka zakončno zmago. Pa komaj 13 let ima, kar je resnično neverjetno.

Melanie Amaro, tule pa sem ostal brez besed. To pa je vokal, o katerem lahko sanjajo tudi najboljše pevke. Upam bi reči, da je Listen zapela celo bolje kot Beyonce, če je to seveda sploh mogoče. Kapo dol, Melanie je moja favoritka za zmago.

Stacy Francis, ki je lovila zadnjo šanso v lajfu. Imel sem občutek, da bo dobra, nisem pa vedel, da bo s svojim glasom sesula dvorano. Odličen nastop, za jemanje diha. Pa zelo čustven moment je ujela v uvodni predstavitvi. Temu se reče live tv, temu se reče šov, ki razfuka tudi gledalčeva čustva.

Chris Rene, še ena čudovita zgodba, ki kar kliče po takem šovu. Poba je bil nekoč džanki, na odru, ki ga je menjal za rehab, pa se je predstavil s svojim avtorskim komadov. Vrhunsko v vseh pogledih.

Jazzlyn Little, eden izmed vrhuncev prvih štirih šovov. 16 letna deklina, ki se trese od treme, pride na oder, se trese še bolj, nato pa Mary J. Blige odpoje enako dobro kot Mary J. Blige. Na tem posnetku se vidi vrhunsko zrežiran šov, nekaj, kar Slovenci ne bomo nikoli znali. In kot je rekel L.A. Reid: “Zdaj boš imela veliko več klikov na YouTubeu.”

Drew Ryniewicz, še ena super rosno mlada pevka, za katero sem bil pred nastopom prepričan, da bo popušila in pač odpela dolgočasno verzijo Baby svojega idola Justina Bieberja. Joj, kako zelo sem se zmotil. Komaj 14 letna Drew je z glasom čarala, Drew je iz komada Baby naredila mojstrovino. Vau faking vau.

Josh Krajcik, faca, da se reče. Resda s pretirano afektirano mami, a nekaj tako pozitivnega in kulskega, da bi ga tudi sam z največjim veseljem poslal v drugi krog.

Dexter Haygood, krasen moment, prav tako eden najboljših celega šova. Odštekan tip, za katerim pa se je skrivala močna čustvena zgodba, ki ga je na koncu dvignila tudi v srca dvorane. Pa kul so bili momenti, ko se ni vedelo ali bo šel dalje ali ne. Napeto kot strela. Kot najboljši kriminalni triler s twistom, da strga.

Xander Alexander, odbit model, ki mu ni uspel drugi krog. Samozavesten, prepotenten in pikro zabaven. Tako zelo, da je šel seveda na živce Simonu Cowellu. Dejansko ni pel slabo, a žirija se je očitno preveč ukvarjala z njegovim nastopaštvom.

Nick Voss, pozerček, nastopaček in frajerček, ki je raztural sto na uro. Tako se dela, če hočeš na noge dvigniti celo dvorano. Jerry Lee Lewis bi bil ponosen nanj.

Brennin Hunt, jebeni plejer, pretty boy, ki se je zavedal, da je seksi kot strela. Hvala bogu, da je znal peti, pa četudi nisem verjel, da bo res znal. Pa je znal, o kako zelo dobro je znal. Cel paket, nimaš kaj.

Tora Woloshin, takoj ko je najavila, da bo pela I Want You Back Jackson 5, sem vedel, da bom navijal zanjo.Super nastop, samozavesten in dodelan tako zelo, da sem komaj verjel, da na takem odru stoji prvič. Jp, MJ bi bil ponosen.

Geo Godly, jp, tudi taki nastopi morajo biti. Tip je okoli skakal z nagim kurcem, kar je Paulo Abdul prijelo na bruhanje. Dobesedno, da se razumemo. Verjetno najbolj bizaren nastop celega šova. Me pa zanima, če žirija res ni vedela kaj jo čaka.

Caitlynne Curtis, o tem govorim, ko hvalim ta šov. To je tisto, kar ta šov dviga nad oblake. Čustven moment, ki deluje sto na uro. Ki je esenca takega oddaje in super trenutek za rejtinge. Punca seveda ni šla v drugi krog, poteza Paule Abdul pa je bila tako zelo iskrena in lepa, da sem komaj dihal.

Ashley Deckard, šov, šov in še enkrat šov. Jp, punca je prišla na oder in rekla, da vidi duhove. Da se z njimi pogovarja, skratka, da je ghosthunterka. Noro zabavno, še posebej v delu, ko se oglasi Abdulova in pove, da se tudi njej dogaja isto.

Jonny Rogers, še en mladi odštekanec. Po eni strani zoprn, po drugi pa strašno simpatičen. Z vrhuncem v Cowellu, ki mu je rekel, da zgleda kot Ken. Fak no.

Caitlin Koch, čudovita pevka, ena najboljših, kar sem jih slišal na avdiciji. Pa enkratno je priredila znano pesem in pobožala dušo vseh v dvorani. Če na koncu zmaga, ne bi imel nič proti. Itak, stopil se je tudi L. A. Reid.

Andy Silikovitz, joj no, kako preprost in skromen možakar, uboga para, ki je na oder stopil zato, da bi si našel dekle. Jp, Andy ni še nikoli v lajfu poljubil dekleta. Žal je pel zanič, na koncu pa je vseeno dobil objem Paule Abdul.

J Mark Inman, uf, ta pa je bil pojava. Matematični genij in filozof, ki je Creep Radioheadov izvedel na tako bizaren, da mi je bil na koncu kul. Pa ta njegov ples, fak no, ne me jebat.

Makenna & Brock, še en vrhunski moment, ki je orosil očke. Fant in punca, najboljša prijatelja, skupaj v skupini. Fant navduši žirijo, punca jih pusti hladne. Bosta šla narazen ali bosta ostala skupaj. Plus Nicole, ki se ne morem pa ne more odločiti. Vrhunski šov moment, resno.

In še Brian Bradley aka Astro, o katerem sem pisal dva dni nazaj. Moj favorit za končno zmago. Rojen za hip hop zvezdo, Kanye West in Jay-Z v enem. Pa talent, ki me je sesul v prah. Pa njegova samozavest in nastopaštvo, pa tisto zaigrano jebanje Cowella pred nastopom, popolno v vseh ozirih.

Eto, tole je nekaj biserčkov avdicijskih oddaj, ki so bile, kot sem že povedal, resnično odlične. Komaj čakam, da se lotim nadaljnega tekmovanja in vidim kdo je izpadel, kdo je raztural, kdo je odletel po krivci, kdo mi bo dal mravljince, kdo me bo vrgel na kolena, kdo pa bo na koncu seveda zmagal in odnesel 5 milijonov dolarjev vredno nagrado.